M

Poslal mi je sms.

'Kako čudno, da se je zdaj spomnil name...'

Po odpisanem čez nekaj ur, sem dobila še enega.

'Še bolj čudno, zakaj kar odpisuje, ker tega še ni storil? Saj nikoli ne piše dvakrat...'

Naslednji dan preverim moj msn, če še dela in kakšen imam sploh naslov tam.

Mu sporočim. Seveda sem mislila, da ga poznam in da me ne bo dodal, saj naj bi zadevo že pozabil in prespal.

Čez nekaj ur se priklopim na internet in že me čaka nov stik.

'Ojoj, verjetno je spet samski... Ma ne vem, s to je bil pa dolgo skupaj, ne more bit zdaj kar samski... Mah, bom počakala, da mi sam pove, zakaj tako neverjetno komunicira z menoj...'

Zvečer mi med pogovorom na msnju najprej pove, da sta šla narazen.

Postalo mi je kar slabo. Po vseh teh letih ga še vedno poznam vsaj toliko, da vem, zakaj se mi kdaj oglasi.

Res mi vsako leto pošlje sms za rojstni dan. In vsako poletje dobim njegovo razglednico.

Mogoče si trikrat na leto izmenjava sms, da bi šla na kavo. A na moje povabilo res nikoli ne odgovori. Na njegovo povabilo jaz odgovorim, a je potem mrk.

Najino znanstvo je neke posebne vrste. Tako kot za Sandija (številka pet od sedmih), se tudi zanj včasih vprašam: 'Zakaj?'

Zakaj ohranjava stike, tega ne vem. Ob misli nanj nikoli ne pomislim, da me verjetno sploh ne pozna več.

Nazadnje sem ga videla prav dve leti nazaj, ko je prišel na obisk. Takrat je spoznal Saro, ji prinesel tistega velikega slona, ki poje in pleše (Sara se ga boji). In takrat je videl nazadnje mene, ko niti vstati nisem mogla, saj nisem obvladala bergel.

Po tistem sva v kontaktu le prek ekrana... Mobitelovega ali računalniškega... A prav paše:)

Prepričana sem, da si ne predstavlja, kako velika je že Sara. In da nima pojma o tem, kako živiva, kaj počneva in kako izgledava. Prepričana pa sem, da še vedno zna takoj videti, kako se jaz počutim. Kaj je za fasado. Taki ljudje so redki. In to mi je všeč:)

M., ta post je zate. Da boš vedel, da si poseben, edinstven in samo eden.

Pluj naprej in vedi, da kdor v tebi ne vidi diamanta, te ni vreden.

Včasih ljubezen tako zelo boli, vem. A čas pozdravi bolečino in ostali ti bodo lepi spomini.

Upam, da kavica vseeno velja?