SEDEM

Zadnjic nisem imela pojma, kaj mi Inchy tvezi o nekih sedmih... Valda, nisem sledila, zdaj vidim povsod same sedmice... Ker sta me pofockali tako Katarina kot mami3, bom hitro napisala to zadevo, da pofockam se tiste, kjer teh sedem manjka, preden oni mene:)

Torej, mojih sedem malih skrivnosti, ki mi polnijo glavo in srce, ki me zaznamujejo za vedno, a niti niso tako skrivnostne (ker sem prevec odkrita in iskrena?)(ali pa tistih res pravih sedem ne bom nikoli, nikoli izdala;) ).

Pa pojdimo:

1. OTROCI. Poleg najdrazje Sare si ze od 4.11.2005 zelim se kaka dva ali tri pobalincke. Ja, res je. Rada bi imela vsaj tri otroke in ne glejte me cudno, ce sem bila prej 21 let res cisti antibaby clovek. Ko je nekaj ljudi izvedelo, da sem mami, je bila reakcija: 'A Petra? Ma ja ne, a ne bo ona nuna?Pa saj ni nikoli znala z dojencki!'
Sedaj po malem razmisljam, da bi celo bila rejnica ali posvojila kaksnega (glede na problematiko z moskimi...). Ta zelja mi ostaja, dokler je ne izpolnim...

2. MOSKI. Vecna debata. Vecno vprasanje. Vecno samo sanje. Vedno govorim, kako ga nebi imela, pa nimam casa in zivcev zanj, pa celo vse v isti kos vrzem...in ce me kdo uspe prepricati v to, potem je moj zadnji adut, da itak tip ne mara mamice, kaj sele ce je z otrokom malo vec dela.
No, na dnu srca se vedno upam, da ga bom nekoc srecala, da bo kolikor toliko po mojem okusu, da me bo imel rad, da mu bom zmesala vsaj malo stren in da bo na Saro tako nor, kot bi bila njegova. Zelim si, da bi bila tudi jaz za nekoga lepa, dobra, prijateljica in punca. In cez nekaj let bi se tudi rada porocila. V beli obleki, vse okraseno z belimi ivanjscicami in belimi gerbarami, poroka bi bila v Piranu v tisti stari cerkvici (saj je se tam, kajne?), potem pa en velik zur, kjer bi se ga kar pridno napila. Nic tradicionalne ohceti in tega...

3. SOLA. Ma ja, tole mi ne gre. Sem pac rojena tistega leta, ko se je sovrstnikom scufalo. Ze v OŠ sem bila v razredu, kjer so bili sami divjaki, kjer smo se vsak dan skregali in nikakor nismo bili za skupaj. V srednji soli v Ljubljani se je nadaljevalo...Potem pa sem padla med letnik '84 in preobrazba:) Ni ga blo lepsega kot tri leta hodit z veseljem v gimnazijo, zurat s sosolci, ponavadi sta se mi pridruzile dve sosolki, da nisem bila edina med tipi.
Na faksu pa se ponovno ne najdem, saj matematiko od nekdaj ignoriram in na ekonomiji to pomeni, da ignoriram vse, razen managementa:) Ni mi vsec, da nas je 400 v razredu, zato v tej vrstici moja najvecja skrivnost: najraje bi se prepisala na faks, v katerega sem zaljubljena ze od 16.leta, je polovico cenejsi kot tale ekonomija, in najvaznejse, ima predmetnik po mojem okusu in zanj bom porabila tri do stiri leta, ce ostanem tu, bom pa 4 leta gnila samo do absolventa, kaj sele potem...
(Razlaga pa je namenjena le tetkici, ki me bo iz koze dala, ce to prebere!)

4. ODNOSI. Ze od nekdaj sem neka mirna oseba. Prva prava ljubezen (ah, Miha, lahko ti je zal!) me je pustila, ker sem bila prevec tiho. Se sedaj imam vcasih probleme z vkljucevanjem v tujo druzbo. A ravno odnosi so pri meni tisto, kar mi najvec pomeni, kar me najveckrat zaboli in cemur dajem najvecji pomen. Recimo, malokdo dela analize kako je kdo nekaj povedal. Jaz to pocnem pogosto. Malokdo cel pogovor poslusa med vrsticami. Jaz to pogosto pocnem. Malokdo je uzaljen, ce se pohvali z neko novostjo in sogovornik to sprejme le kot golo dejstvo, ne pa da odvrne: 'Ja, res si ful lustna zdej...'
No, jaz opazim vse, vas izraz, berem med vrsticami in analiziram vsako izreceno besedo, ton glasu in v glavnem vse... Zato pazite, kako mi kaj recete, ker enostavno ne slisim dejstva, ampak si rada razlozim po svoje, ce imam slab dan, celo vzamem kot negativno:(

5. SANDI. Sandi je moj naj naj ze 9 let. V celi karieri najinega prijateljstva sem mu zamolcala eno samo stvar. In to je? Da jaz pa ne do poroke na roke... To mi je bilo najtezje, a ko sem koncno povedala, je bilo vse lazje. In se dobro, da sem povedala, ker sem bila kar kmalu po tistem noseca;) On je od nekdaj tista oseba, ki mu lahko povem kaj res cutim, kaj si res zelim in kaj res naklepam. Vsem drugim pri stvareh, ki mi veliko pomenijo, kaj prikrijem oziroma ne povem vsega (to ne pomeni, da lazem!), njemu ne.
In Sandi je tisti clovek, po katerem kar malo merim druga prijateljstva. On ima vse lastnosti, ki jih prijatelj rabi, kljub temu da je moski: zna poslusat, zna nasmejat, zna pojamrat, zna stat ob strani in zapomni si, kaj ti je vsec, cestita za rojstni dan in te obiskuje v bolnisnici. On je 1A!
In tudi nasplosno, ze od nekdaj se bolje ujamem s tipi. V gimnaziji v Kamniku sem imela le dve sosolki za druzbo, vecinoma pa sem hodila na cigaret z machom ali k Milci z Zlobkom, Slaparjem in druzbo. Tudi iz sole sem sla najraje z Novakom ali Slaparjem. V cetrtem letniku se sploh nisem vec druzila s puncami, imela sem prijatelja Beclna in vedno sem bila edina punca med samimi desci, a bilo je lepo...

6. POSTENOST. Jaz sem za moje pojme v tem svetu cist prevec dobra. Sicer mi je to vsec in na koncu bo to moja plus tocka, a vcasih mi jemlje energijo. Namrec, svet je vedno bolj krut, ljudje sebicni. Jaz pa najraje zatrem svoje zelje, zato da je drugemu bolje. Trije primeri:
Pojdi k njej, da bos srecen, jaz se bom ze znajdla (sama z otrokom) (pa me lahko kdo popravi ce ni res). Bom jaz pospravila po hisi in pomila posodo, ti se malo spocij (pa sem jaz tudi ze tri dni zoombie od nenaspanosti). Ne, ni treba, bom imela sama Saro, jo bom vzela s sabo (ce se le da, se izognem temu, da kdo cuva Saro, ker imam opravek ali bilokaj. Zakaj? Ker imam enostavno slabo vest, da se mora nekdo zrtvovati zame, ker sem jaz sama z otrokom in ta otrok nima starih starsev, ker je to pa res njihova naloga. Raje greva povsod skupaj, ker se bojim kasnejsih ocitkov in zahtevkov za protiuslugo).

7. Hmmm, kaj je zadnje? ZVESTOBA. V vec pomenih te besede, je zvestoba tisto, kar steje. Vsake toliko casa se moram spomniti svojih sanj, ciljev in nacrtov za zivljenje, da sploh lahko funkcioniram. Sanje so mi ze od nekdaj potovanja, super kariera na en svoj nacin (verjetno sem res cudak da imam to za kariero) in uzivanje v tem, kar imam in mi je dano. Iz tega izhajajo cilji, narediti faks, da lahko zacnem z delom do penzije, potem bom imela tudi denar za potovanja s Saro in tako bom uzivala v danem.
Potem pa je se tista zvestoba, jaz sem zvesta sama sebi, svojim vrednotam in svojim prepricanjem. To pricakujem tudi od drugih. Nikoli nisem dajala prevelikega pomena zvestobi med partnerjema, ker mi je bilo samoumevno, da si zvest. No, ko sem to dozivela, dajem temu najvecji pomen. Kdor vara enkrat, vara vedno, pri meni ljudje, ki skacejo cez plot, nimajo pet pik. Pa tudi ce bi bila to kaksna moja kolegica, nihce nima pravice na tak nacin nekoga prizadeti. Vse je v komunikaciji:)

Tako, mojih sedem. Koga naj pofockam?
Nekateri ste ze bili pofockani drugje, a se nisem zasledila, da bi opravili domaco nalogo, bi jo pa rada prebrala. Torej, veselo na delo:

Inčabinča
Samo Očka
Hirkani (ko prideš nazaj)
Gaby
Tine (doživljanje starševstva)
Andraževi trenutki


Pozdravcke od naju s Saro!