ZADNJI POPOLDNEVI - PO VRTCU

Popoldnevi tega tedna so definitivno nekaj, česar se ne želim spominjati.

Sara zaspi še preden jo posedim v avto, parkiran pred vrtcem.
Ko pa prideva domov, imamo žur. Mala je tako zelo lačna, da joka do onemoglosti. Zaradi joka ne more jesti. In nikakor se ne da pomiriti.

V vrtcu je fino in fajn. Tudi pomočnik se je navadil na to, da je Sara brez pleničke. Ni pa se še navadil, da mora tudi Sara jesti.

Danes zjutraj sem že drugi dan pristopila strogo in zelo zelo resno. Zame ne obstaja več 'se bom potrudil', 'bomo probali', 'če pa noče' in še sto drugih cvetk.
Zame obstaja samo še dejstvo, da Sara ni nič drugačna od drugih ljudi. Tako kot vsi, mora tudi ona jesti in piti. Mar to ni dovolj logično?


Prosim, naj me nihče več ne plahta z izjavami in retoričnimi vprašanji, zakaj v vrtcu tako zelo joka, ko bi morala spati... Otrok je lačen. 6, 7 ali 8 žličk ne nasiti 12-kilogramskega otroka.

Zanima me samo, koliko odraslih ljudi bi opoldne spalo, če bi imeli v želodcu le krožnik čokolina, ki so ga pojedli zjutraj, še preden je petelin zapel? Malo. Koliko pa otrok? Nihče.


Pred nekaj tedni sem končno dobila odgovor župana (oziroma njegovih sodelavcev) glede vrtca, ki bi bil bliže: RO Roje. Odgovor negativen, saj nima nobenega namena vlagati v projekte tujih občin. To razumem. A če gre za občane njegove občine?
Poleg vsega zagotovilo, da bo čez dve leti razvojni vrtec v ZUIMu, meni ne pomaga prav veliko.

Tako sem včeraj končno dobila odgovor na drugi strani linije... Na kateri liniji, in kakšen odgovor, na katero vprašanje, vam povem kasneje. Čez dva tedna. Definitivno je stvar pozitivna.

Saj nekako sem se sprijaznila s tem vrtcem. Drug teden pride nazaj nevrofizioterapevtka in jaz se bom počutila bolje. A vseeno se mi vse skupaj še vedno sliši kot bore slaba tolažba.


Sara bo še naprej vsako jutro nasmejana po poti do vrtca. Takrat sem vesela tudi jaz.
Še vedno pa bo tudi lačna, ko bo prišla domov. Upam si reči ne lačna, ampak sestradana. Takrat pa nisem prav nič zadovoljna. Je to prav?


Lep dan!