Tole pa ni kar tako!
Moj blogec je 6.1.2009 praznoval dve leti obstoja!
Nisem še povedala, kako sem sploh izvedela za blog.
In kako mi je sploh kapnilo, kaj to je...
Kakšno leto pred blogersko kariero sem odkrila forume.
Ja, čisto zares. Odkritje je bilo senzacionalno!
Padla sem noter, takrat sem večinoma iskala informacije za Saro,
upala sem, da bom našla kakšno mami z istim problemom...
(Pa je nisem...)
V navalu klikanja in klikanja se mi je odprl blog beaglice Lune.
Hmmm, zanimivo :o)
Potem sem še več klikala in klikala...
Dokler nisem ugotovila, da je blogerjev v bistvu precej in da so to čisto navadni smrtniki,
kot jaz=o)
Pa dajmo, probajmo.
Prvi post me še vedno spominja na to, da sem želela pisati v Sarinem imenu...
Pa se je tam končalo.
Ker Sara se ni pri takratnih nekaj mesecih valila in plazila kot drugi.
Zato sem vlogo pisanja prevzela kar sama.
Jah, vsak začetek je malo tko tko,
moj se meni zdi precej klaveren.
Malo sem pokukala in vseh tistih vicev, upam, da ni nihče prebral do konca ;o)
Vem pa, da sem s postom 'samozavest' končno ugotovila, da me nekaj ljudi resno bere.
V bistvu sem takrat prvič zares spustila sebe tudi na drugo stran ekrana.
In ostala sem tam.
Blog je zame sredstvo, s katerim lahko povem, kaj si mislim.
Čeprav sem sama (na žalost) taka, da veliko skačem v besedo,
meni tu ne more nihče prekinit govora.
Sem lahko izlijem tisti delček duše, ki si želi na plano.
Tu lahko komu kaj posredno sporočim,
če ne želim videti reakcije človeka, ki naj nebi bila v okvirih veselja.
Tu je prostor, ki je samo moj.
Tu pospravljam samo za sabo, kuham samo sebi
in pojem sama sebi.
Tu mi je všeč.
Tu smem biti jaz Jaz.
Tu sem sprejeta, tukaj me ima še kdo rad.
Blogec moj, vseee najboooljšeee!!!
Seveda se realnost ne razlikuje dosti.
No, mišljenje, stališča in čustva so pristna.
Samo moja.
Je pa res, da v realnosti veliko manj govorim.
Sem veliko bolj zmedena.
In me je malce strah se izpostaviti, biti jaz.
Strah me je, da bi se popolnoma sprostila, ker vem, da sem naivna.
In to je rado zlorabljeno.
Hvala, ker ste z menoj =o)
Bodite lepo!
3 comments:
Juhuhu, čestitke!
Tudi nam je lepo, da si z nami (upam, da ni nič narobe, če govorim v množini) in verjamem (vem), da ni vedno lahko sebe deliti z drugimi, zato bravo za pogum.
Vse naj naj BLOGec, pa še na mnoga leta!!
Ooo, sele zdaj vidim, da je Lunin blog tudi zelo koristna stvar :))
Post a Comment