Itak je bilo prelepo, da bi trajalo.
Namreč, moje prepričanje o tem, da ni moj problem, kaj si drugi mislijo.
Bolj natančno, kaj si drugi mislijo o mojem mnenju.
Zgleda na svoji poti še nisem zares prišla do tega, da se nebi ozirala na to, kaj si mislijo drugi o mojih besedah, mislih in dejanjih. Ne, ostajam tista naivnica, ki ji več pomeni to, da nekomu ni všeč, kar si misli, kar čuti in kako se počuti. Naivnica, ki ji ni para. In zato se lahko pometa z menoj?
Resnica boli?
Kaj res nimam pravice napisati tega, kar je res?
Se mogoče ni zgodilo? Mogoče ni bilo ravno tako izrečeno? Mogoče lažem?
No, dokler se imam še za kolikor toliko normalno, sem prepričana, da je vse res.
V redu, očitno te je prizadelo.
Nimam pojma, zakaj.
Se pred drugimi delaš junaka?
Je kdo izvedel, kako je v resnici bilo in ti ni všeč, da se to ve?
Mogoče sam nočeš, da je tako?
Sem kriva jaz?
Zdaj se moram jaz spraševati in sekirati, če sem šla čez mejo.
Ne, taka je resnica. To je vse in v tem je point.
Si zato, ker povem, kako se počutim ob tebi in tvojem odnosu do naju s Saro, zaslužim grožnjo?
Se bom zaradi tega zagovarjala na sodišču?
Mi bo kdo odpeljal Saro?
Je nezakonito, da naglas povem moje občutke?
Ja, uspelo ti je.
Ob vsem, kar se danes dogaja v Sloveniji, si mi nagnal strah v kosti.
In zaradi enega ušivega smsa me je minilo do pisanja.
Kot da mi nisi pobral že dovolj, mi boš še to, kar imam res rada.
Uspelo ti je, zaploskaj si!
Zmagal si.
Ob misli nate si najbolj želim, da bi se lahko izgubila, brez sledu.
In bi s Saro začeli novo življenje, daleč stran.
Hvala ti.
Le še to, kar se te itak ne dotakne. Bolj boli tvoje sovraštvo do mene. Tega ti ne privoščim, nikoli.
In... Kje je meja?
Minilo me je pisanje. Minilo me je biti do vseh dobra. Minilo me je upoštevati mnenja drugih in zatreti sebe, znova in znova.
A še vedno ostajam prav taka, preveč naivna, preveč dobra.
Blog gre na dopust. Pisarije tudi. Najverjetneje za vedno.
Tako vsaj ne bo več vedel, kaj se dogaja s Saro.
13 comments:
Najprej bom rekla, da je dovolj slabo, da stanje svoje hčerke spremlja samo preko tvojega bloga.
Srugo kot drugo, preko sodišča ti ne more nič in Sare ti definitivno ne bo nihče odpeljal, tako da so to samo prazne besede in grožnje.
Je pa najbrž res, da je prizadet njegov ego.
Kje je meja? To sem se spraševala že tudi sama. Internet je medij, ki je dostopen vsem. Sama sem prišla do nekega spoznanja, da je tvoja meja tam, kjer je pravica drugega.
Se pravi - vsakdo ima pravico pisanja in izražanja lastnega mnenja, občutja, prav tako kot ima vsakdo tudi pravico, da se o njem ne piše, če tega izrecno ne dovoli. Vsaj jaz sem takega mnenja.
Čeprav jaz se na tvojem mestu zaradi enega smsa definitvno ne bi sekirala. Poleg tega, nikjer ne objavljaš njegovega imena in priimka, tako da, razen tisti, ki poznajo tvojo situacijo in poznajo njega (jaz še vedno nimam pojma kdo je), lahko pač predvidevajo, da pač pišeš o njem.
Njemu se pa očitno gre samo za to, da se lepo govori o njem, dejansko situacijo pa že sam najbrž polepša tako kot njemu paše. Poznamo take. Žal.
Ma zakaj se sekiraš zaradi enega bedaka?
kako ti bo on saro vzel, če niti en dan ni preživel sam z njo? če ne ve o njej nič in si zatiska oči? Kako le?
Pusti ga pri miru, pa tudi če on beza vate in v Saro. Ok preživela si RD in boš jih še veliko, ampak jaz temu pravim da je to pač nuja in da s tem križem je treba opraviti čim bolj mirno in hitro.Besede ki bolijo pa čez eno uho not in čez drugo ven. Pa čeprav nekje na dnu srčka boli, amapk bolje tako kot pa nenenhno zbadanje.
Blog pa zakleni in potlej ne bo res nič vedel o Sari.
Zdravo, spet jaz po dolgem času. Prav žalostno je, kako lahko nekdo uniči vse, kar je lepo. Jaz celotne zgodbe ne poznam in me niti ne zanima, vem pa samo to, da če 'on' vaju s saro ne obišče vsaj enkrat na teden, potem je kot starš neodgovoren in ti nima pravice groziti na kakršen koli način. Blog je TVOJ in ti lahko na njem pišeš kar te je volja. Tvoja stvar je kaj boš napisala in česa ne. Ti odločaš kdo ga bo bral in kdo ne. In če se določeni osebki ob tvojem pisanju počutijo neprijetno, umazano, izdano je to njihov problem in ne tvoj. Ti imaš čisto vest. Kolikokrat so oni skrbeli vsaj en dan za saro, kolikorat so vaju poklicali in vprašali kako sta, če kaj potrebujeta, če lahko pridejo na kavo? Zadeve res da ne poznam, poznam samo to kar pišeš, vem pa to, da si čudovita oseba, ker si s srcem in ljubeznijo predana sari in vajinemu življenju, kar gre očitno marsikomu v nos. Vzeti ti je ne more nihče, ker kdo bi pa znal tako lepo skrbeti zanjo kot ti in tvoji bližnji (beri tetkica ipd :)). Jaz držim pesti za vaju, za mnenja drugih 'nepomembnežev' se pa ne obremenjuj, ker res nima smisla. Osredotoči se na to, da boš sari najboljša mama na svetu (kar itak že si),da bosta skupne trenutke preživeli efektivno in najlepše kar se da (kar itak že), ostale 'neprijatelje' pa enostavno pozabi in se ne oziraj nanje. Komu na čast?Škoda tvojih živcev...
No bom napisala še enega dolgega komentarja, saj so že vse zelo lepo napisale moje predhodnice. Na srce ti polagam le: pogum in ne oziraj se na mnenja nepomembnežev. Vem, da je to lažje reči kot storiti, a vem, da to že sama zelo dobro veš. Je pa dobro, da si svojo jezo, razočarnost in podobne občutke dala ven iz sebe, sem - na blog. In zato se mu ne odpovej (seveda, če čutiš, da ti je še do pisanja), če ti je lažje, ga pa mirne vesti zakleni. Če storiš to, se priporočam za povabilo. Pogumno najpogumnejši punci! :*
Petra vso srečo. Ostani tako super mamica. Tudi jaz sem mami trem deklicam, pa si mi velikokrat vzor. Pogrešala vaju bom.
V kolikor boš zaklenila blog, lepo prosim za povabilo.
Popolnoma se strinjam s predhodnicami in ni šans, da ti kdor koli vzame Saro.
En velik pozdravček in še enkrat vso srečo.
Janja
Toliko ti/vama je že vzel, ne pusti si vzeti še svobode govora. Nima te pravice.
Pa srečno.
Tina
ne maram soditi, če zadeve ne poznam, ampak... hmm, dobila si celo SMS!
to mi pa da misliti: ja, pogumno, tako se rešujejo medčloveški odnosi, preko SMS! najmodernejša oblika komunikacije za tiste, ki nimajo hrbtenice. nehote mi da občutek, da je to en navaden "moderen tat(ko)".
daj, petra, pogumno naprej!
še podpis k prejšnjemu: staša
Se strinjam z vsem kar so že napisale punce...
Petra, ne daj se in ne obupaj...ne dovoli da bi kdorkoli tako grobo posegal v tvoje in Sarino življenje in predvsem ne dovoli da bi kdo tako grobo posegal v tvoje osnovne pravice!
Tako kot je napisala Inčabinča, poznamo take...
Poznamo take, ki imajo na galvi toliko masla, da nikomur ne upaj pogledat v oči, potem pa grozijo preko SMS-ov, drugega ne znajo, ker s prevelike reve!
Kar boš storila, bo prav. :) Vsekakor pa nima pravice, da ti takole grozi.
Drži se!
Oj!
Tip nima nobene osnove in verjemi, da ne bi ničesar takega storil, ker enostavno ne ve kaj bi s Saro. Saj vidiš, da mu je že ENO URO NA LETO težko biti z njo, kaj šele celo življenje. Sej ne ve kaj govori, no.
In v Sloveniji velja svoboda govora, s svojim zapisom pa nikomur nisi povzročila nobene škode, povedala si le resnico, ki pa zna biti hudo boleča. Zato le pogumno. Še naprej vaju bom z veseljem spremljala.
Lp
Jaz sem pa postala zelo skeptična, če je prav, da mi-komentatorji takole sodimo. V življenu so taki in drugačni preobrati. Kar čuti Petra, je eno, kar bo nekoč čutila Sara, je drugo. Življenje pa se lahko obrne čisto po svoje.
Vseeno razmišljam, da je bolj prav, da bodrimo v takih situacijah (govorim na splošno) brez da zraven sodimo in obsojamo. Konec koncev ima vsak svojo zgodbo in s takimi površnimi sodbami lahko zadeve še zaostrimo ali spodbudimo kaj hujšega. Petra je povsem v drugem položaju kot mi, ki nismo neposredno vpleteni.
Tudi zato, ker bo to nekoč brala Sara, se mi zdi prav, da ohranimo dostojanstvo do ljudi. Kaj pa vemo, morda pa bo, ko bo razmišljala s svojo glavo, dovolj prodorna, da premakne ta kamen.
Zato tudi svoj komentar zgoraj vzamem nazaj oziroma vsaj predzadnji stavek. V življenju ne mora biti hujšega, kot da ne znaš vzpostaviti normalnih medčloveških odnostov, še posebej s svojim otrokom.
Staša, strinjam se s tabo. Ob komentarjih sem sicer videla, da ni napačno, če povem, kako se počutim. hkrati pa sem videla še nekaj drugega, kar sem napisala v novejšem postu - da smo čarovnice.
Jaz o njem kot človeku nimam slabega mnenja, je dostojen in za svoja leta čisto v redu. Imam pa pač svoje mnenje o njegovem odnosu do Sare in to je tisto, kar se tiče tudi mene in o čemer jaz sodim - pa tudi verjetno nebi smela.
Sicer pa, post puščam tu, če bo Sara res kdaj zmožna brati, bom že zbrisala hitro ali pa ji prevedla na bolj prijazno verzijo. Zgodba se je končala, vsaj z moje strani... No, vsaj ta čudna, grda plat le-te.
papa
Post a Comment