ODLOČITEV JE TU

Najdlje sem za ekranom, ko se moram učit... Pač, zdaj najbolj paše, haha=)


Torej, če je kdo ob mojem tuhtanju in neskončno dolgem odločanju že obupal, prav.
Jaz se pač odločam zelo počasi. Previdno. Ukradem si veliko trenutkov, da razmislim, kaj in kako bo najbolje. Tako se je tole moje odločanje, kaj z blogom, končno zaključilo.


Ja, še od takrat je trajalo, ko sem bila jezna=)
Verjetno sem dala z naslednjimi objavami občutek, da bo vse po starem...
No, pri meni ne more bit vse po starem.

Res je, da stvar hitro prespim, celo pozabim, a senca ostaja. Za vedno.
Mojo pravilno odločitev je v trenutku potrdil klic sredi noči. S tiste telefonske številke, ki sem jo včasih znala na pamet. Ob treh ponoči. OMG! (komu se da?)
Še vedno ne verjamem, da je klical on, ker verjetno pa že ve, da to zbudi Saro.
Bolj sem prepričana, da je moja javna objava njegovega obiska in poteka le-tega razkurila koga drugega.
Nikoli pa ne bom razumela, zakaj grem komu v nos. Zakaj mi mora nagajati. In zakaj, le zakaj me ne pusti pri miru?
Dala sem ji, kar bi bilo lahko nekoč moje, dala sem ji, kar bo vedno Sarino, rabila sem dve leti in pol, da sem se sprijaznila in da sem prebolela. A zdaj začenja nekdo drug...


Verjetno bo še trajalo, da bom lahko napisala res vse. Brez, da bi pomislila, kdo bo to prebral.
Kljub temu, da sem med povabljene bralce vtipkala le maile oseb, ki to lahko preberejo.

No, kakorkoli.
Zdelo se mi je prav, da pozdravim VIP obiskovalce=) in da razložim, zakaj je v moji glavi prišlo do takega viharja. Verjetno sama stvari ne bom nikoli prišla do dna. Malo zaradi mojega karakterja, ki se rad poniža v slabše, malo zaradi njega in nje, ki ju ne morem razumeti, predvsem pa zato, ker se v tej situaciji ne da enostavno 'sedimo in se pogovorimo'. No, če bi to kdaj ratalo, bi verjetno razčistili za vedno. Pa nekdo noče in drugega prepričuje, da ne sme.

Pa, meni je vseeno, le mir bi imela rada. Ker nisem nikoli nagajala, klicarila sredi noči, prepovedovala komu, da kam gre in nikoli nisem ščuvala koga proti komu.
A kaj, ko sta dva človeka na vsem svetu prepričana, da sem čarovnica. Ne bi bilo nič hudega, če bi si to mislilo milijon ljudi... A ravno njegovo mnenje mi pa le nekaj pomeni. Ne vem zakaj, mogoče zaradi Sare, ki bo nekoč težko razumela vse skupaj.


Torej, da ne zaidem še globje, med bralci ni nikogar, ki ga nebi vsaj malo poznala, če ne drugače, prek bloga ali maila, večino pa sem seveda že videla (tudi po stokrat=)). To mi je všeč. Vsakega posebej imam na svoj način rada oziroma shranjenega nekje v sebi. Ker je vsak nekaj posebnega!

No, jutri imam izpit in ne smem več pisat. Berem zakon, v tem pa tiči razlog, zakaj me tako mika, da bi kaj ustvarjala, tipkala, pacala in pekla... Saj bo že jutri zvečer minilo!

Bodite lepo=)