Malo sem brskala po forumih, ker me je ravno Mala Princesa spomnila nanje...
V temle se prav fino najdem:
klik
No, sicer pa sem ravno Maji zadnjič na kavi razlagala točno take situacije z mojimi prijateljicami...
Našel bi se kdo, ves zgrožen.
Jaz pa sem se vprašala, zakaj sem samo jaz tista, ki nisem povabljena, ko so zraven možeki?
Odgovor? Sedaj ga vem: Na zunaj so superduper ženske. Tudi zame.
Očitno pa jim manjka samozavesti, da bi stoprocentno vedele, da so za svojega partnerja kraljice.
Kajti, če dvomijo vame, potem me na žalost sploh ne poznajo. Nikoli, res nikoli, ne bi pogledala za oddanim moškim. Fuj. Imam tisoč razlogov za to, prvi pa je, da nobeni ženski ne privoščim, da gre čez to, čez kar sem šla jaz.
Toliko za danes.
Nočko
August 29, 2008
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
1 comment:
Šele pred kratkim sem uspela prebrati cel pogovor na forumu, ki si ga navedla...
Moram priznat, da sama ne bi nikoli pomislila na to. Da bi tako stigmatizirala samohranilke. In v čem se ženska, ki je ostala sama z otrokom, razlikuje od tiste, ki ima poleg otroka še moža? Ali to pomeni, da ženska z možem ne more skakati v zelje? Aja, manjša možnost je... Ne bi rekla. Prej menim, da je ravno obratno. Saj vemo kakšna je ženska folšija... Če imam jaz probleme v zakonu, zakaj jih ne bi imela še ona? In če ji lahko pomagam pri tem - why not? No, jaz ne razmišljam tako, ampak študiram sociologijo =) To sem sedaj dala teorijo v praxo, da ne bo pomote. Mislim celo, da se samohranilke bolj posvečajo otročku, sploh ker vedo, da jih malček potrebuje 200%. Dvimim, da imajo še čas razmišljat, kje bi kakega moža ukradle. Smešno, kaj vse ne naumi nesrečna ženska...
Post a Comment