Teden se je začel prekrasno. Vsega je polno. Nenhno se kaj dogaja. Iz trenutka znam ujeti priložnost in izluščiti spomin. Super je.
Ponedeljek je bil v znamenju obiska. Dedijevo mamo in brata smo peljale k njemu na obisk. Da bo mama vedela, kam hodi 'v vas'. Pogledat smo šli tudi njuno bodočo hišo. Malo bližje je že, a še vedno enih 70km od tu. Bilo je super.
Sara je dobila vso pozornost. O tem bi lahko napisala nov post. In spet o kaki besedi neznanih ljudi...
Dedi in njegova D. sta jo razvajala. Dedi je bil orel, Sara pa je letela na njegovem vratu. To obožuje. Meni bi od toliko smeha, kot ga premore ta mala punca, že zmanjkalo solz:)
Bilo je lepo. Spet končno en lep praznik zame. Da nisva bili čisto sami.
Včeraj je bil moj dan. Materinski dan. Na poti v vrtec sem se spomnila. In začela malo misliti.
Pomislila sem, kako mame na ta dan dobivajo rožice. Da otroci v vrtcih in šolah delajo mala darilca za svoje mame. In da moja Sara ne bo mogla nikoli čisto sama narediti nečesa otipljivega. Vseeno mi je, če se nihče ne spomni, da sem tudi jaz mama. In da sedaj praznujem že tretje leto, pa se do sedaj še nihče ni spomnil, da že 'spadam zraven'. Pomislila pa sem, da je moja Sara tak otrok, ki mi vsak dan pokloni nasmeh že zjutraj. Ko jo zbudim, se mi nasmehne in me toplo pogleda. Ko pridem ponjo v vrtec, me je zelo vesela. In ko se skupaj igrava, mi namenja toliko smeškov in njenih 'aaaa'-jev, da je veselje še večje.
Ona mi daje veselje vsak dan. Vsak dan znova mi pokaže, kako je vesela, da jo imam rada. In da ima tudi ona mene rada. In to je tisto, kar šteje:)
Vseeno pa sem v vrtcu dobila rožico, ki nikoli ne bo uvenela. In narisala jo je Sara, s svojimi malimi prstki:) In preživeli sva lepo popoldne skupaj s sončkom.
Danes pa me ponovno čaka učenje. Nekaj besedil za angleščino sem že prevedla, a jih moram še nekaj čez 20. In potem še učenje razlag v angleščini. To me veseli, ker mi je jezik lep. Včasih še razmišljam v angleščini:) In upam, da bo dan ostal v teh barvah, saj se dogajajo tudi stvari, ki me žalostijo. A niso vredne besed tu, danes...
Naj bo sreča v zraku in nasmeh na obrazu!
papa
Ponedeljek je bil v znamenju obiska. Dedijevo mamo in brata smo peljale k njemu na obisk. Da bo mama vedela, kam hodi 'v vas'. Pogledat smo šli tudi njuno bodočo hišo. Malo bližje je že, a še vedno enih 70km od tu. Bilo je super.
Sara je dobila vso pozornost. O tem bi lahko napisala nov post. In spet o kaki besedi neznanih ljudi...
Dedi in njegova D. sta jo razvajala. Dedi je bil orel, Sara pa je letela na njegovem vratu. To obožuje. Meni bi od toliko smeha, kot ga premore ta mala punca, že zmanjkalo solz:)
Bilo je lepo. Spet končno en lep praznik zame. Da nisva bili čisto sami.
Včeraj je bil moj dan. Materinski dan. Na poti v vrtec sem se spomnila. In začela malo misliti.
Pomislila sem, kako mame na ta dan dobivajo rožice. Da otroci v vrtcih in šolah delajo mala darilca za svoje mame. In da moja Sara ne bo mogla nikoli čisto sama narediti nečesa otipljivega. Vseeno mi je, če se nihče ne spomni, da sem tudi jaz mama. In da sedaj praznujem že tretje leto, pa se do sedaj še nihče ni spomnil, da že 'spadam zraven'. Pomislila pa sem, da je moja Sara tak otrok, ki mi vsak dan pokloni nasmeh že zjutraj. Ko jo zbudim, se mi nasmehne in me toplo pogleda. Ko pridem ponjo v vrtec, me je zelo vesela. In ko se skupaj igrava, mi namenja toliko smeškov in njenih 'aaaa'-jev, da je veselje še večje.
Ona mi daje veselje vsak dan. Vsak dan znova mi pokaže, kako je vesela, da jo imam rada. In da ima tudi ona mene rada. In to je tisto, kar šteje:)
Vseeno pa sem v vrtcu dobila rožico, ki nikoli ne bo uvenela. In narisala jo je Sara, s svojimi malimi prstki:) In preživeli sva lepo popoldne skupaj s sončkom.
Danes pa me ponovno čaka učenje. Nekaj besedil za angleščino sem že prevedla, a jih moram še nekaj čez 20. In potem še učenje razlag v angleščini. To me veseli, ker mi je jezik lep. Včasih še razmišljam v angleščini:) In upam, da bo dan ostal v teh barvah, saj se dogajajo tudi stvari, ki me žalostijo. A niso vredne besed tu, danes...
Naj bo sreča v zraku in nasmeh na obrazu!
papa
3 comments:
Draga moja, ta materinski dan je res tako-tako... tudi pri nas se ni nihče spomnil.
Ampak še dobro, da mame to same vemo in, da nam vsaj Tine kaj lepega napiše :)
Bodi še naprej najboljša mamica in kušni Sariko še v mojem in nejinem imenu :)
Zame, ki te sicer ne poznam, si definitivno prava mami, ki bi si presneto zaslužila vsaj kako veliko bombonjero in igromno razvajanja na ta dan. Za nazaj ti želim vse lepo in čestitke!!!
Kje sta dekleti? Se crkljata:)?
Edino prav!
Lep pozdrav, jutri, ko se bom vozila skozi Kamnik, bom Sari poslala še poljubček. Tam nekje pri mestnem jedru ga bom odslovila, upam, da bo našel pravo mesto:).
Pridni bodita.
Post a Comment