Predstavljajte si, da je očka nekega otroka v tujini. Tam dela in živi. Da v bistvu z otrokom nima stikov, razen enkrat ali dvakrat letno.
Ste? Ok.
Ta očka vsak mesec pošlje nekaj denarja za svojega otroka. Zdaj, ko so evri, je to iz tujine zelo lahko:) Kajne? In očka ima otroka rad, potem mu ni težko prispevati, recimo 50 evrov, da si otrok iz tega denarja kaj kupi... Kajne?
No, pa si predstavljajte, da en mesec očka po pomoti pošlje 10 evrov več. Sine vesel, saj je bilo konec zime in si je kupil že igračo za pomlad in poletje: naprimer mlinček, da lahko packa z vodo...
Pa nekako pride do pogovora, da mamica očku mimogrede omeni, da lahko pa naslednji mesec teh deset evrov manj da, če je že bila pomota.
Mamica ta pripetljaj zaupa trem ljudem, pa vsi trije rečejo, da deset evrov pa že ni veliko in bo že 'šenkal' otroku. In da si vsake toliko časa otrok zasluži tudi kaj več kot le deset evrov po pomoti...
Pride naslednji mesec. Očka iz tujine sineku pošlje deset evrov manj.
Tako sine kot mamica ga razumeta.
Ko očka ne vidi otroka vsak dan, niti ga ne vidi več kot dvakrat ali trikrat letno, potem izgubi občutek.
Občutek, da je otrok vedno samo z mamico. Da ne dobi tiste druge polovice ljubezni, ki mu pripada. Da ne dobi tistega drugega objema na dan. Izgubi občutek, da je otrok v bistvu njegov. Njegova kri. Njegovi geni...
Tega občutka drugi ne razumejo. In zato se jim zdi trapasto, da otroku pokaže, da niti deset evrov več ni vreden. Niti po pomoti.
Žalostno.
(Da ne bo slaba luč le na očkih, si lahko isto zgodbo predstavljate s kakšno mamico, definitivno znajo biti tudi ženske krute.)
:ZASPANKI:
- PETRUŠKA
- Sem tehtnica... to pove marsikaj o meni. Sem mamica... Princesa Sara mi je največja ljubezen v življenju, pridružila sta se nama Lepotička Ajda in Kraljevič Patrik Sem Petra...ena in edina, neponovljiva=) In Ljubezen? To je sreča!
HRANI ME S KOMENTARJI =)
4 comments:
Žalostno je to, da ljudje mislijo, da se da otroka kupiti z denarjem, oziroma njihovo ljubezen...so drugi načini kako izkazati otroku ljubezen, tudi če ni drugem koncu sveta. Danes smo že tako moderni da obstajajo telefoni, internet pa še kej bi se našlo.
Kako težko je, kadar očeta ni poleg in je mama sama z otrokom po mojem vedno samo tisti, ki so to doživeli...
In ja, bi verjela...sčasoma se izgubi tisti pravi občutek, biti starš...
@mateja: Res je, otrok je neprecenljiv. Vsako življenje ima vrednost, ki je ne more poplačati niti ves denar sveta. A včasih vidiš ljudi, ki merijo vse v denarju, na koncu pa za svoje užitke in lagodno življenje trgajo svojim otrokom.
@DeeDee: res je. Nekoč mi je nekdo rekel, da je meni najbolje, ker sem itak samohranilka in blabla... Takrat so me take izjave še bolele. Takrat bi človeku zabrusila, naj sam proba, kaj je bolje: imeti oporo ob sebi, imeti vrelec ljubezni iz katere lahko črpaš ali pa biti čisto sam svoj gospodar in imeti svobodo v osamljenosti?
Sedaj mi je lepo, da sem sama, a si želim, da nebi bilo vedno tako, saj čustva so le čustva, ne?
lp
Mogoče je pa boljše, da sta sami s Saro kot pa z nekom, s katerim ne bi bili srečni in vaju ne bi bil vreden...kaj pa veš, zakaj se stvari obrnejo tako, kot se...mogoče z razlogom...jaz že verjamem v to. Nihče pa ni rekel, da bo vedno tako. Pusti času čas.
Post a Comment