Pred mano mesto, temne luči,

za mano je polje, tiho kriči.


Peljem se v prazno, iščem srce.

Tisto srce, ki ljubilo bi me.



Tudi ko najdem na tisoče src,

takih, ki ne bi znali lagat,

tistih, ki rečejo jaz te mam rad,

jaz jim ne morem sebe več dat.



Sebe sem dala in tam vse pustila

najlepše na svetu v zameno dobila.



Dolgo odkar sem pozabila,

danes spomin spet obudila.



Začudena sem nad sabo bila,

saj mi zdaj ni sparal srca.



Začudena sem nad sabo bila,

saj na drugega sem mislila.

Opomba: Rahla priredba nečesa, najdenega na spletu. Bi me pa marsikdo našel v temle, kajne? Sem pa res začudena... nad nečim drugim, kar se mi dogaja... papa


Edit: Koga sploh kaj hočem prepričati? Ne da bi me marsikdo našel v temle, sama sem se našla tu... Razen zadnje vrstice seveda...