KUPILA SI BOM ZVEZEK

Tale blog mi ne pomaga več. Danes sem tako zelo tečkana, da sem že pol dneva sama svoja največja sovražnica.

Pa niti nisem tečna, le jezna sem nase. Ker ne povem. Ne povem, kaj me moti. Ko človek ob meni počne nekaj, kar me moti. Pa si ne upam povedat v obraz.
Postala sem reva. Včasih sem bila številka 1 v direktnosti. Celo rada sem se spičila s kom za brez veze, zaradi malenkosti.

Zdaj pa si moram nabaviti zvezek, ki bo tako dobro skrit, da ga živa duša ne bo nikoli našla. In v njem bojo res pikantne stvari napisane.

Joj, komaj čakam.. Verjetno bom prvi vpis napisala s tako hitrostjo, da bo svinčnik kar čez papir pogledal.

No, vidite. Za nekaj pa so še dobri stari recepti. Upam samo, da bo delovalo. Da bom tako dala to občasno jezo iz sebe. Nimam pa pojma, zakaj nimam nobenega človeka ob sebi, ki bi mu lahko sploh toliko zaupala, da mi nebi bilo treba pisat? Sem se res v dveh letih tako zelo osamila? (Verjetno bo kar držalo, res sem se - ne samo osamila, zgradila sem zid okoli sebe!)

Kupila si bom tak lep zvezek. Debelega. Dragega (čeprav sem čisto broke-spet:)).

Potem bodo na blogcu samo še lepe in pozitivne stvari zapisane. Da bo že kar kič:)

Pa naj še kdo reče, da se tokrat gospa Luna ni potrudila...

papa