Tako, pa je:)

Blogec je samo še naš! Jupi:) Vem, vmes sem se malo preseravala s selitvijo na wordpress. Nisem pa že takrat preverila, koliko ljudi lahko bere privat blog... No, plačala pa ne bom.
In tako ostajava s Saro tukaj, saj je tudi bolj domače:)

Včeraj sem končno 'dala čez' izpit iz matematike. Cel vikend sem ugotavljala, da sem bila zaradi tega tako zelo tečna. Samo da je mimo, pa sem spet taprava.
In kar je najvažnejše, sedaj imam spet normalno dozo časa. In spanja.
In ugotovila sem, da bi rada delala sto in eno stvar - samo da se nebi bilo treba učit. Porabila bi svoje granitne barve, delala vazice, cele dneve pila kavico - le da bi se izognila. Sedaj, ko bi se lahko, se definitivno ne bom lotila tega.

Danes bom šla na zrak. Cel vikend je tetkica vozila Saro na izlete, na sprehode. Jaz pa sem se doma učila. Delala še zadnje vaje. Pa še imam občutek, da je bilo dva tedna matematike premalo.

Sedaj me čaka angleščina. Končno sem prišla do nje! Med brskanjem po netu, kje bi lahko s čimmanj napora kupila učbenik, sem se zaljubila v tečaj španskega jezika (Pons). Če ne prej, ga bom poleti sigurno imela:)

In kako bo šele fin občutek danes, ko bom pričakala Saro, da pride iz vrtca! To kar sonce posije v stanovanje:) Zdaj lahko prišepnem, da se končno odvija scenarij, da jo bomo lahko prepisali v Domžale. Saj ne da tu ni v redu, super je. A je nekaj tistih minusov, ki skupaj vržejo res slabo luč na vse skupaj. A o tem bom zagotovo napisala veliko, ko bo stvar bolj realna in gotova.

Sonček vabi, pojdimo se igrat!
papa