December 25, 2007

SEZNAM

Pa je le bil malo lepši tale dan, kot sem mislila.

S Saro sva bili čisto sami v hiši in že zjutraj sem se odločila, da se bova imeli lepo. Ne samo Sara, tudi jaz:)

Niti minuto nama ni bilo dolgčas, in ni bilo trenutka, ko bi si zaželela drugačen božič.

Proti večeru so sicer pritekle solze, saj je Sara postajala zaspana, jaz
pa... Pomislila sem na to, kako radi se imava, kako srečni sva in da sva super družba.
Sara mi je to potrdila, saj je solze (zakaj so sploh pritekle, ostaja skrivnost) opazila in se začela smejati na ves glas. Izkoristila je vse svoje potenciale, s katerimi me nasmeje in...
...ratalo ji je!

Sedaj, ko spi, pa mi je misel ušla že k novemu letu.
Nikoli se še nisem decembra vprašala, kaj vse sem dosegla čez leto. A sedaj sem se. Le zakaj? Hmmm...
Potem pa je prišlo še vprašanje, kaj si želim doživeti in doseči v letu 2008?


Leto 2007 si bom zapomnila predvsem po moči. Nekako je bilo prelomno, saj sem ravno v tem letu veliko naredila na svoji osebnosti. Dokončno sem sprejela nekatere odločitve, se začela upirati tujim ukazom, dogradila svojo samozavest, izpostavila svojo dobro plat in nenazadnje postavila in začela izpolnjevati temelje in realne cilje za prihodnost.


To leto bo zaznamovano z mnogimi spomini, nekateri so celo ovekovečeni na fotkah. Najdaljše poletje ever. Največ smeha s Saro ever. Dokaz, da se da shujšati z malo volje (hmmm... cilj za leto 2008?). Ugotovitev, da ljudje nimajo samo dveh obrazov. Dejstvo, da se nikoli ni dobro zanašati na druge. Končno sem spet začela gledati za moškimi in zraven ugotovila, kakšne tipe sploh opazim. Pospravila sem podstreho vse, kar se tiče prijateljstva in odnosov. Začela sem na novo s študijem, na starih trdnih temeljih. Začela sem drugače gledati na denar in ga drugače 'obračala'.

Kaj me čaka po 'najdaljši budni' noči letos?
Ne vem vsega. Zagotovo pa me čaka še kakšno spoznanje ali dva. Bridka me okrepijo, ostalo pa je itak vedno dobrodošlo, da se lahko nasmehnem:)
Za štart me čaka toliko dela, da se ven ne vidim. Saj se vsak dan hitreje bliža deadline, ko bom za kar lep čas 'obležala'. Januar mi tako ponuja natanko pet (delovnih) dni, da uredim najnujnejše, kar je še ostalo od tega leta.
11.1.2008 pa bo zame tisto pravo novo leto, ko se vse začne znova. Ko bom spet na preizkušnji, ko bom morala krepiti upanje in vero ter približno dva meseca časa, ko bo na preizkušnji tudi mati v meni. Bom zdržala še eno (tokrat krajše, a prostovoljno odločeno) obdobje, ko bom odvisna od drugih in nezmožna biti moji Sari mati?

Če 'preživim' to, bom čez eno leto še močnejša in še boljša.
In če 'preživim' to, bom čez eno leto lahko potrdila nasledniji seznam:
  • bila na koncertu Vlada Kreslina ali/in Jana Plestenjaka
  • uredila garažo ali nadstrešek za svoj avto
  • spremenila ponudnika internetnih storitev
  • odnaročila Delo za vsak dan
  • si izborila še nekaj olajšav pri položnicah, ki pripadajo Sari (pripadajo olajšave, ne položnice)
  • očarala nekega človeka (že sedaj določenega?) s tem, kar sem
  • se začela učiti portugalskega ali španskega jezika
  • se spopadla z birokracijo
  • plesala
  • šla k okulistu in kupila nova, samo moja očala (zdaj nosim tetkina, svoja izgubila?)
  • se spopadla s spoznavanjem vseh teh nekih gađetov, wiijev, nanotov in high tehnologije, ki ji vsi že sledite
  • mogoče celo že v tem letu začela s 'projektom', ki se rojeva v moji glavi
  • se naučila narediti lepega sneženega moža
  • shujšala
  • poklonila tetkici super duper darilo za poroko (že v načrtu)
  • bila do treh ljudi bolj prijazna (to je bolj dolgorocen cilj:))
  • šla na pregled na ORL (ne glede na posledice)
  • večkrat pomagala drugim
  • bolj pogosto odgovarjala na maile in komentarje ter
  • naredila dvesto zanimivih (vsaj zame) vpisov na blog:)
Za naju s Saro se zdaj nekako šele začenja prazničen teden. Vrtca ni in čas je primeren za kak sprehod ali dva. Malčici sem že zdavnaj obljubila sprehod po Ljubljani, ogled jaslic in lučk.
Sebi pa bom tudi privoščila, mogoče malo več družbe kot ponavadi.

Naj bo ta teden pravljičen!
papa





No comments: