December 23, 2007

PRAZNIKI


Praznični dnevi so nekaj lepega. Naj bi bili nekaj lepega.

Naj bi bil čas, ko si vzamemo čas... Čas za sprehod po stari Ljubljani... Čas za nakupovanje tistih luštnih daril... Čas za bleščice... Čas za Lučko... Čas za smeh... Čas za poljubljanje... Čas za družino... Čas za Nekoga, v katerega verujemo... Čas za nas same.


Meni prazniki dišijo na daleč. Bolj ko se bližajo, bolj se jih bojim.
V teh dneh si res vsi vzamejo čas, hodijo naokoli, se družijo. Jaz pa te dni preživljam čisto običajno. Vedno. Le čutim drugače. Čutim res veliko osamljenost, ko s Saro počneva le vsakdanje stvari, vsakdanje hitiva in sva vsakdanje sami.

Te dni se počutim samo. Tako zelo samo.

Sara nima vrtca. Vzgojiteljica je podlegla bolezni, ki razsaja, pomočnik leži v bolnišnici zaradi alergije. Sara je prehlajena, mene se loteva neka diareja, glavobol in nekaj malega vročine.

A prazniki bodo isti. Brez filinga, brez tiste praznične sreče. Zelo zelo osamljeni.

Upam, da čimprej minejo, da štartamo z novim letom, ki prinaša res natrpane dni. Takrat ne bo več časa za razmišljanje.

Pa vesele praznične dni vsem! Prav zares. Da bo nasmeh na ustih, da bo toplo pri srčku in da se bo sreča vila iz oči. In naj bo tako še celo leto 2008!



2 comments:

Anonymous said...

Petra in Sara,
želim vama topel božič in prijeten zaključek starega leta. Naj vama leto, ki je pred vrati vsak dan podarja lepe, nepozabne trenutke, naj vaju gospa Sreča spremlja na vsakem koraku in vama pomaga do pravih odločitev. Naj bo leto 2008 radodarno z zdravjem, za obe.

Z najboljšimi željami, I.

Anonymous said...

Saj nista tako sami,tu smo mi,ki vaju poznamo prek bloganja.Tudi sam sem doma in teče mi iz nosu,pa še noga je dobila svoj delež "poledice".Ampak zdaj imamo vsaj počitnice in malo se bom spočil,če mi bosta pustila.
Pozdravčke in naj vama posije Betlehemska lučka,ter vaju ogreje.
LP