SARINIH 25

Sara je stara 25 mesecev. Nič posebnega, a danes sem še posebej opazovala in bila pozorna na njeno obnašanje.

Kar je novega, je njen šarm. Ta raste vsak dan, vedno znova. Že pred časom mi je nekaj ljudi reklo, da dobiva dekliški obraz in dojenček izginja. In sedaj že nekaj dni opazujem, kako lepa je postala in kako s to svojo lepoto trguje na našem trgu.

Poteze obraza so res drugačne. Bolj ostre, kažejo njeno odločnost in samosvojost.

Res je, postala je odločna. In čisto samosvoja.
Vidim, da razume vse. Trudi se, da bi čimveč, kar zmore, storila sama.

Tako se zna zamotiti z igračami, če vidi, da jaz res kuham. Včeraj naprimer je videla, da sem šla kuhat in se je sama prevalila na drug bok ter si nagrabila lego kock in jih prijemala.

Res prijema stvari. Roke končno začenjajo opravljati svojo funkcijo. Sara jih po malem že kontrolira, včasih ji še ponagaja spastika in gredo potem tudi roke svojo pot.
Že prijema flaško, kadar pije in nemalokrat prime žlico ob hranjenju. Prav fino se ji zdi, če jo skupaj neseva do ust. Le da potem pozabi, da v bistvu je in se ne igra z žlico.
Prime tudi večino predmetov, ki jih ima okoli sebe, najraje ima oslička, pajdaša od Shreka, ki smo ga dobili v pleničkah. (Btw, imamo že tri:))

Danes sva ustvarjali nekaj iz kartona in je razumela, ko sem ji rekla, da lepilo in škarje lahko primem samo jaz. Ona je zato grabila samo karton in na koncu je lim pod njenimi prstki popustil. No, pa nisva nicesar ustvarili:)

Pred spanjem bereva pravljice. Sedaj tudi pred opoldanskim spanjem. Na začetku posluša, potem začne kar sproti komentirati, hoče prijeti Punčko in pajacke, hoče zbuditi Trnuljčico... Na koncu utihne, gleda v zaprto knjigo. Seveda moram knjigo položiti poleg nje, zakopljem jo med igračke in blazinice, da stoji pokonci, ona pa jo še kako minuto boža. Potem zaspi, verjetno z mislijo na pravljico:)

Ko na vratih zagleda tetkico ali dedija (tega bolj redko), ju takoj očara. Tetkico opazuje toliko časa, dokler je ne vzame v naročje. In potem začne čebljati, kot bi ji pravila kaj vse je doživela in kako jo je pogrešala. Onidve se nosita prav posebej. Kot Koalčki. Prav prisrčna je Sara, kako se ovije okrog z nogami in jo objame okoli vratu.

Točno ve, kdaj gre na stranišče, kaj se tam počne in kako povedati, da jo tišči. No, vsaj jaz sem razbrala določeno stokanje za to opravilo. In res ga uporabi le tedaj, ko jo tišči lulat. Sprobala sem, ko je dvakrat namerno nisem uslišala. In je bila plenička malo težja:)

Danes sem ji povedala, kaj naj pokaže jutri v bolnici. Samo smejala se mi je.
Bomo videli, zakaj. Ali ve, da zdravniki itak niso optimisti z upanjem, ali pa jih bo le skušala prepričati, kot je mene?

In Sara ima končno več mesecev, kot jaz let:)

papa