SLUZBA IN SARA

V ponedeljek je bil moj prvi dan v sluzbi.
Minilo je hitro, saj je bilo veliko ucenja, se vec spoznavanja novega nacina dela, novega terena.
Tako je minil tudi torek.

Nisem si pa predstavljala, da je tezko delati, ce je doma otrok, ki je nenehno bolan. Slabo vest imam za oba primera. Za Saro, ker me je nekaj dni cakala, da sem jo uslisala in peljala k zdravniku. Prav tako pa za sluzbo, ker sem ravno zacela in mi je bilo fajn.

Sedaj pa sem ze drugi dan doma, vegetiram ob Sari, ki trenutno od same tecnobe spi. Res je malo tecna, sploh pa me dela zivcno njeno stanje.
Ker so njene misice pac njene, in ker CP dela svoje, se punca tezko odkaslja. In non stop kaslja. Tak smotan kaselj, da cloveka naredi zivcnega. Ker nima moci, da bi spravila ves sekret, ki ga ima v sebi, do ust in potem to izpljunila. Ne, zagozdi se nekje v grlu in potem tisto golta nazaj, dokler ne bruha.
Celotno stanje stopnjuje se slinjenje, ki je ze tako obilno. Sedaj pa je se bolj, ceprav se je ze prej zdelo, da se bolj clovek ne more slinit. Res naporno.

Komaj cakam, da grem spet v sluzbo, ker se tam sprostim. Pozabim na Saro, na njene tezave in razmisljam, kako bom kaj prodala. Tam se mi po glavi podijo cisto druge misli. Le ko se bliza ura odhoda, se spet prikrade Sara, guzva na cesti do vrtca in faks, ki me caka. A mi prav pase tako.
Torej, ce si zelite novo uro, tukaj:)

Odstevam dneve do srede. Upam, da bo potem konec s temi mukami in bo zivljenje spet steklo. In da bo mala zdrava. Tezko jo gledam tako, se tezje bi bilo, ce bi jo pustila samo v tem stanju. Ne bi si odpustila, ce bi lezala v bruhanju, ko bi kdo pozabil... ali pa je nebi dvignil, ko ji zmanjka zraka... V tem primeru se lahko svet ustavi, jaz izstopim... In se vam pridruzim spet, ko bomo zdravi pri hisi:)

papa