November 7, 2007

KOMENTARJI

Tako rada imam komentarje... Da pridem pocekirat na blog in vidim, da je nekdo nekaj pripomnil...
Komentar mi je ze kot nek pogovor, ceprav je bolj enosmeren tip komunikacije, ker nikoli ne ves, ce bos dobil repliko...

V nedeljo, ponedeljek in torek je bil obisk na mojem blogu rekorden. V povprecju cez 300 obiskov na dan, a nobenega komentarja:(

Pa tako rada bi prebrala, kaj si mislite:)


Zgleda se moram spomniti kaksne zanimive teme. A kaj, ko mi po glavi hodi le eno... No, hodi mi ze kar vse mogoce, a ze dolgo si zelim dati iz sebe samo eno, pa nimam se tistega pravega poguma. Ceprav sem ze velikokrat posredno pisala o tem...

Res pa je, da tudi jaz malo komentiram soblogerje. Vcasih enostavno ne dobim ideje, ali je moje mnenje ze opredeljeno v vasih postih ali pa se mi zdi, da sem prevec drugacna da bi sploh bleknila.

Ah, grem se raje naprej ucit, kot da tu visim in cakam na kaksno zivo duso...

papa!




p.s. ta post je v vecini namenjen obiskovalcem, ki pridejo na obisk veckrat dnevno, a nikoli ne pustijo sledi:) In ni jih malo.


3 comments:

Nivi said...

Jaz verjamem, da nas ni malo :) Če pa tako radi prebermo vsako vajino dogodivščino. Samo včasih res ni ideje za komentirat in tako ostane brez.

No lepo se imejta obe :)

PETRUŠKA said...

Hvala:)

Anonymous said...

Ja, jaz tudi dostikrat pridem pa...saj si že sama pogruntala, največkrat je mnenje že zajeto v komentarjih tistih pred teboj... :)