SUPER SARA:)


Eh, cudoviti dnevi se kar vrstijo:)
Valda sva danes spet prepozno startali in prispeli do vrtca sredi zajtrka... Ampak nic zato, vsak kdaj zamudi. Midve pa pac vedno:) (Sej ce nebi mela tko dobrega izgovora - prometni zamasek - bi pa kaksnega drugega snela:))

Ko sem oddala Saro, sem sla v CityPark ogledovat cevlje. Nasla sem kar nekaj primernih skornjev, ravno taksnih, kot si jih zelim jaz... A superg prav nobenih! Vsaj ne takih, ki bi pasale k mojemu stilu in (sposojeni) tetkini bronasti torbici. Bom sla se v Massa in Jellota en dan pogledat... A me cudi, da so imeli vedno ful prevec izbire, zdaj pa nic. Dobis uiber elegantne ali pa uiber sportne, nekaj vmes pa cisto nic. No, jaz rabim ravno tiste sportno elegantne, saj zadnje case nosim tudi trenirko. No, sem se ze dvakrat zalotila, in prav fajn sem se pocutila. Le pumice zraven so ze dotrajane:(
Ce torej kdo ve, kje imajo bronaste superge ali v kombinaciji rjava - bronasta, naj mi javi. Komaj cakam nanje, saj zdaj bodo se k moji novi frizuri prav fletno pasale.
Ja, ustrigla sem se prav pogumno, cist na kratko! In ne, nisem podobna fantku, se vedno sem prav elegantna:)


Saro sem pobrala v vrtcu ze ob desetih, ker sva bili zmenjeni s psihologinjo. In ne morem verjet, kako nasmejana sem sla danes iz vrtca:)
Risali so! Sedaj so vsi drobni delcki dvoma v meni izginili, res sem se prav odlocila za ta vrtec in sedaj sem lahko cisto mirna. Ko sem vrtec spoznavala, sem vedela, da ful delajo z otroki in se ukvarjajo in danes sem dobila potrditev. Sara je vsepovsod malo popacana z rdeco barvo in to je najlepse, kar sem videla:)
In tudi za lulanje smo se dogovorili, da bodo kljub neznosnemu joku se probavali s straniscem. Ker otrok se zna navaditi, da pac v vrtcu lula v plenicko, doma pa v stranisce, a mi vseeno nebi bilo pogodu. Malo vztrajnosti, pa bo. Pocasi se itak dalec pride:)

Obisk pri psihologinji pa je bil zopet presenetljiv. Sara je ze v avtu zadremala, zato sem mislila, da ne bo nic pokazala. A ji je kar slo. Ce se ne motim, je 'na testu' do starosti 6. mesecev dobila same kljukice, razen pri motoriki nog. Naprej do starosti 21.mesecev pa je bilo nekaj krizcev, nekaj kljukic in nekaj tistih vmes... A mene je presenetila.
Koncni izvid me ne zanima, ker je tudi lani pokazala (vsaj za moje pojme) veliko, pa so jo ocenili na starost 1-2 meseca. Letos sem ze toliko zrelejsa, da sama vem, kaj Sara zmore, kaj zna in da mi noben angel v beli halji ne more omajat mojega prepricanja.

In s cim me je sokirala? Ko sem jo na blazini polozila na trebuh, da bi videli, ce kaj dviga glavo, jo je takoj dvignila, vedno je pogledala za medvedkom, za kljuci in za glasom psihologinje.
Potem sem jo dala se na komolce (polozaj na trebuhu) in sem tudi samo debelo gledala: Sara je opletala z glavo in cebljala, kot bi lagano lezala na plazi in opazovala dogajanje.
No, to ni ravno od muh. Spet mi je pokazala, da sem lahko se bolj ponosna nanjo in da ni meja.

Hkrati sem ugotovila, da me Sara rada preseneca. Ko ze mislim, saj tega pa ne bo storila, ker se nikoli ni, naredi prav to. Lahko bi imela slabo vest, ker jo vcasih takole podcenim, a je nimam. Dobro vem, da ima Sara se veliko moznosti, da se ni pokazala vsega, kar zmore in da me bo se presenecala. Le da sledim tako pocasi kot ona in ne prehitevam. Zgleda ji je dober filing, ko vidi iskrico v mojih oceh, dobi polno poljubckov in objemcek ter veliko pohvalo:)

Pa lep dan se naprej!
papa