NE HLADNA, LEDENA!



Danes sem vsepovsod iskala 'bertah' za staro mamo. Crnega, ne cisto navadnega...
No, pa sem sla najprej v trgovino Laneni cvet, kjer to zagotovo imajo. Ja no, imajo, a ne prevec lepih in niti priblizno ne crnih.
A zmotilo me je eno. Jaz.

Prodajalka v tej trgovini je moja stara znanka. Kot dekleti sva bili skupaj pri skavtih. Takrat sem jo imela zelo rada... Saj jo imam se vedno, le stiki so sli v franze.

A kaj sem storila jaz? Ko sem jo zagledala, mi niti na kraj pameti ni prislo, da bi jo lepo pozdravila, lahko bi jo celo povprasala, kako se ima...
Ne, meni je cez celo glavo odmevalo dejstvo, da pozna Sarinega ocka, da imata skupno ljubezen do konjev in jahanja...
In tako sem jo v tem tonu prav hladno pozdravila. Ma, se huje. Postregla me je, jaz pa sem kar gledala prodajalca zraven in hotela nakazati, da ona me pa ze ne bo stregla...

Res sem krava.
Ko sem se odpeljala, sem se spomnila, kako zelo me je nasmejala. Kako zelo fino se je bilo pogovarjati z njo. Kako zelo bistra je bila, socutna in skrbna.


Zakaj sem taka trapa?
In ni se mi zgodilo prvic. Na ekonomiji sem imela sosolko, ki jo poznam sicer iz lokala, a ker je med najboljsimi kolegicami Njegove tanove, sem jo obsodila na to, da je ne pozdravim.
Prakticno ni nic kriva, razen nekega posmehovanja v casu, ko je ona vedela, kaj se plete, jaz pa ne... Do marsikoga, ki ga poznam cisto iz drugih voda, sem osorna, nesramna. Samo da clovek pozna SArinega ocka, je pri meni oplel.
A to pocnem samo s temi ljudmi. In nimam pojma zakaj. Cisto nezavedno, nehote.

Mogoce zato, ker so vsi ves cas moje nosecnosti vedeli, da nisem edina... Razen mene, seveda. In zato jih sedaj ne maram, ker mi ni nihce povedal.

In kaj ce bi mi povedal? Verjetno bi se jaz naivnica takrat skregala... No, s tega vidika pa je celo bolje, da samo skrijem svojo prijaznost in sem tiho ter si mislim svoje.


Danes pa sem se res kar zamislila, kaksna sem v podzavesti. Kruta, naduta, neusmiljena?
No, vsekakor me spravi s tira vse, kar me spomni nanj... Se dobro, da smo jutri osemnajstega, ko se vedno spomnim nanj (bolj na njegovo dolznost) in bo potem minilo...


Imamo vsi dva obraza? Jaz vsekakor. A cudno, da imam enega samo zanj, za njegove 'muhe'... Drugega pa za vse ostalo.


Lahko noc*
(vam zeli moj hudicek:))