PARKIRISCE


Nujno sva morali v Ljubljano. No, saj ni bilo tezko... Samo da se potepamo, pa smo pri nas srecni:)

Po kaksne pol urce iskanja luknje okoli trznice le zavijem na Parkirisce. Ok, bom pa placala...

Jupiii!
Se pred strickom redarjem (beri: seksi student) vidim dva prostora za invalide. Super!

In to tik ob trznici, tik ob centru, tik pod gradom...
Odpeketava, ceprav naju stricek redar cudno gleda, katera tu je sploh invalid... Kupiva dve 'halji predpasnika' za staro mamo in se malo pofirbcava pri otroskih oblacilih in torbicah.

Se sreca, da mi je bedno nakupovati sama in da tetkice ni bilo zraven. Ce bi bila tam se ona, bi ziher se kaj kupila... Bravo za mojo denarnico (sm skrt, ajej)!

Greva nazaj, Sara ze malo lacna in precej zaspana. Namenim nekaj besed redarju (beri: ga vprasam ce je na drugi strani zapornica), se smejim, ker se s kolegom po walkietalkieju pogovarjata bedarije in odpeljem:)


Ze dolgo je tega, ko smo v osnovni soli s prijatelji in skavti hodili v Ljubljano, na stante pozimi in drsat v Tivoli...
In ze dolgo je tega, ko sem bila po dveh letih gimnazovanja na subicki sita te sive in umazane Ljubljane. In ze dolgo je tega, ko so bile stacunce na Trubarjevi in v Stari Ljubljani zlata jama. Ce si imel kaj od tam, si bil car. (Sploh, ce si imel nakit iz Lunce in superge iz Obsešna...)

Danes sem si jo spet zazelela.
Odkar ne nakupujemo vec pri nas (razen drobnarij in za sproti), je obcutek cisto drug. Prej sem bila valda nasicena te sivine, plocevine in nikakve ponudbe...

Med voznjo domov sem naredila plan, kako bova en dan po vrtcu s Saro naredili izlet. Sli bova z gondolo na grad, v kavarno zvezda na tortico, ce bom jaz zelo lacna, na kaksen slice of pizza in na potep ob Ljubljanici:)

Niti nama ne bo tezko, saj imava sicer tezko dostopno parkirisce zagotovljeno. Ob takih priloznostih kar pase met nalepko za invalide. Je ceneje oziroma zastonj, ce parkirisce nima rante, je pa tudi privilegij, da avto pustis za kratek cas na plocniku ob pediatricni... (Sam tam mi se ni ratal, ker ponavadi ga moram parkirat tako, da bo ostal na mestu cel dan...)

Komaj cakam Ljubljano!


papa


P.S.: No, pa tudi pozimi bi rada sla, ko je vse v luckah, obarvano v veselem decemberskem vzdusju, ko bodo ob Ljubljanici stojnice, ko se bo kadilo iz ust in ko bo smeha na pretek... A takrat je treba it zvecer, to pa ne morem it s Saro... Najbolje je it z ljudmi, ki so polni humorja:)
(Tarce imam ze izbrane, ha:))