KOSOVNI ODVOZ: TAPRAVI:)


Jutri bodo po nasi vasi odvazali kosovne odpadke. Pri nas se je nabralo kar nekaj krame, ki je cakala na dobrovoljneza, da jo odnese za cesto.

A prav to odnasanje in sortiranje odvecnih stvari me je pripravilo do tega, da sem tudi pri sebi sortirala: po zgodovini. In na koncu sem tudi odnesla:)

V kletnih prostorih se nahaja kurilnica, ki je prepolna dedijeve krame, njegovih strojckov in pripomockov za delo... Potem je garaza, ki je polna starih, pradavnih strojev, ki jih je moj, ze 22 let pokojni ata uporabljal pri mizarstvu... In je 'taspodnjakuhna', ki je zbiralisce krame.
Iz tega prostora je bilo treba danes odnesti cimvec robe.

Kaj vse pa je tam?
Kaksen petletni mulc bi imel za dva tedna dovolj dela, da bi vse raziskal in preiskal, le ce se ne boji pajkov. In ja, tudi jaz sem za dve uri pozabila na svoj smrtni strah do pajkov:)

Najprej sem se 'spotaknila' ob prvi kot te sobe, kjer so 'nase' stvari. Presortirala sem, ce je kaj prevec neuporabnega, napolnila dve skatli in jih postavila ven. V eni skatli so bili moji cevlji, ki jih absolutno ne bom vec nosila (predvsem zato, ker so mi kar naenkrat premajhni in neudobni). V drugi skatli pa vsega po malem:) Od 'mrezic' za nas stari stedilnik, do zlozljivega, trikrat polomljenega obesalnika za srajce, pa vse do 'moje skatle spominov'...

To skatlo sem odprla in zacela brskati. Kaj vse je bilo notri!
Skavtske rutke... Moja prva, s katero sem obljubila, pa najlepsa od Marca iz Portugalske in tista posebna iz tabora Caldeirada... Rutke, ki sem jih takoj pograbila in spravila na varno, v vrecko. Potem sem ze kar hotela vsebino cele skatle pretresti v vrecko. A nisem.
Notri je bilo pet mojih dnevnikov, ki jih niti nisem odpirala. Mah, saj ne bo nihce bral, kajne? Potem je bilo nekaj drobnarije: 'VIP' karta od Mediane, ko sem delala na vzporednih volitvah, karta tabora Caldeirada od Nuna, ki sva ju zamenjala, nekaj obeskov za smrecico, ki sem jih dobila v spomin, nekaj pa je bilo fackarije, za katero se ne spomnim, od koga je bila.
Zraven je bil tudi prvi kamen v obliki srcka, ki sem ga nasla na Kvajdeju, vsa zaljubljena v Slaparja:) Notri je bila bela umazana majica od Pedra iz Portugalske... Notri je bil zajeten kupcek pisem in razglednic, voscilnic.
Spomnim se, da sem vcasih vsa pisma shranjevala. Zgleda sem enkrat naredila red in shranila le najbolj pomembna. Tako so med njimi pisma mojih dveh dopisovalk, Jane in Mojce... Pisma sosolk Barbare in Angele iz sube... Pisma Sandija... In polno razglednic. Od ze omenjenih ljudi, ter od vecnega osvajaca Miha, sramezljivega Andreja (zdaj Jerneja), od skavtov, ministrantk, od Ane, od Janeza, od Blaza, od Barby iz Ete...
Polno spominov, v glavnem. V eni navadni skatli za cevlje. No, skatla je le malo vecja od navadne, v njej so bile nekoc 'buffalo cevlji', ki so tudi preziveli svoje case:)
Malo sem celo prebirala... Prebrala sem pismo od Blaza, v katerem se mi je bogvezakaj opraviceval... Voscilo od Ane, ki je vedno tako polno lepih zelja... Pismo od Angele, v katerem je skrit pomen celotnega zivljenja... pismo od Barbare, ki mi vedno znova zbudi sum, da sva se srecali ze na dan najinega rojstva... In najbolj sem bila vesela voscilnice od Sandija, na kateri je puncka... To je prav posebna voscilnica. Jaz sem mu tisto leto za rojstni dan poslala voscilnico, na kateri je bil fantek, sedec v travi, z nekim verzom spodaj... Potem pa je kar nekaj casa zatem poslal on meni voscilnico, ki je bila identicna, le da je v travi sedela deklica:)


Nekaj stvari iz te skatle sem shranila... Ko bom naslednjic pospravljala, se bom z veseljem spet spominjala vsega tega:)
Vse ostalo pa gre pac v pozabo, med vecno vklesane spomine v srcu, neotipljive in neponovljive. Mogoce si bom se kdaj zelela prebrati kaksno staro pismo ali kako stran iz svojega dnevnika... A enostavno nimam prostora, da bi to shranjevala. In ne maram prevec navlake, nepotrebnih stvari...


Preostali del tega prostora pa zasedajo grozne, pajcevinaste in brezvezne skatle.
Dva kupa skatel v sebi skrivata ploscice, ki bodo mogoce nekoc za kaj uporabne... Ce zadanem na lotu, da lahko uredim spodnje prostore, jih bom res porabila, sicer pa dvomim, da bodo kdaj dozivele svojo malto...
Druga dva kupa sta polna papirjev, disket in CDjev od nasega dedija. Ja, on rad shrani take zadevscine. Sploh tiste, ki jih dobis zraven, ko kupujes kak del za PC, pa vsa razna navodila, ponudbe... No, pa naj ima tam kupe, ceprav bodo kmalu (upam) romali ven...
Tretji del skatel pa sem znosila ven z uzitkom. Zakaj?
Sploh niso bile nase skatle. V tej hisi jih je shranila moja bivsa maceha se v casu, ko smo ziveli v bloku sredi mesta. Polno stekla v obliki kozarcev, salc, kroznikov... Krama, polno nekih malih steklenick zganih pijac... In vse je romalo za cesto.
Ta krama me je ze dolgo morila. Ceprav prostor ne zgleda veliko bolj drugacen kot prej, je sedaj lepsi. Samo zato, ker ni vec njenih stvari tam. Ne zbujajo vec vseh slabih spominov za celih osem let, ne zbujajo vec strahu, da so prekleti in obdani z njeno 'crno magijo'...

Pocutim se, kot da bi svoje srce razbremenila. Kot da bi se znebila nekega tura, ki se mi je prirascal in me dusil... Sedaj nje koncno ni vec in niti grenkih obcutkov ob spominih nanjo...


Komaj cakam pomlad, da bo spet kosovni odvoz in upam, da bom takrat lahko ven odnesla veliko vec stvari, ki so tu po nepotrebnem. In seveda, da bom znova obudila kak star, zaprasen spomin:)


Ziveli kosovni odvozi! Ziveli spomini:)