OD ČETRTKA DO DANES...
...je bila pa huda:) Mislim v smislu, preveč vsega, a prijetnega. Zelo prijetnega.
V četrtek sem cel dan mislila na popoldansko snidenje z gospodom 'carjem'. Prav čakala sem na to priložnost, ker sem vedela, da bo zadnjič. Naredila sem načrt v glavi, kako ga bom opazovala, malo občudovala in si zapomnila vsak njegov gib.
No, pa je mogoče celo res, da meni ni naklonjeno. Gospod je imel namreč ravno v četrtek dopust.
Bila sem kar žalostna, ker si nisem mogla še zadnjič ogledati vsega tega, meni ljubega in lepega. Potrta sem čakala na priložnost, da bi komu povedala, kaj sem si želela in da bi ga rada le še enkrat srečala. Pa take osebe ni nikjer v moji bližini. V bistvu ob sebi še nikoli nisem imela nikogar, ki bi mu/ji lahko zaupala srčne prigode. Včasih sem kak delček, ponavadi že zelo zastarel povedala komu, a prav vsega in sploh tega skritega, še nikoli nikomur.
In sedaj povem vsem.
Vsak dan mislim nanj, si ga skušam predstavljati in podoživljam njegove kretnje, ponovno poslušam njegov glas in zopet in znova gledam tiste oči. Ni popoln, daleč od tega. Prav hecen je. Sredi poletja v debelih črnih hlačah in tistih toplih, stokrat obloženih skejterskih supergah. Zgoraj pa srajca, kot se spodobi za njegovo delo.
Hodi kot srednješolec, gleda kot zgubljenček iz dežele Nikjernikoli. Ima pa lesk v očeh, in tisti zvok v glasu, ki te prevzame. Navduši.
Misel nanj kar ne gre in noče stran. Ostaja tu in me zjutraj zbuja. Zvečer z menoj zaspi, čez dan pa me vsake toliko odvleče stran in me zasvoji.
Tako me je pripeljala do današnje nedelje. Toliko se je zgodilo! Bilo je prav prijetno.
Nočna vožnja do Žalca, shopping v Celovcu, spoznavanje Sare spet z nove perspektive, prijetna telovadba, rojstvo Janeza, testna vožnja s staro mamo, smeh in prijetni sprehodi. Ter misel.
Niti na msn na klepet ne morem iti, ker mi manjka besed. Niti pospravljam nic vec, ker samo sanjarim. V mojem besednem zakladu, potem ko Sara zaspi, je le se on.
In ne vem hudiča, kaj to je. Zaljubljenost sigurno ne. Zatrapanost -ah, neee.
Mogoče le začetek ali konec obdobja, ko si želim spet nekoga ob sebi. Mogoče le tavanje, iskanje tistega nekoga. Mogoče le muha enodnevnica. Mogoče...
Pred mano je dolg teden, še vedno povsod in vedno sami opravki, same obveznosti. Saj ni tako nadležno, sproščujoče pa tudi ravno ne. Upam, da bo zopet zaznamovan s to mislijo. Mislijo nanj. Potem se počutim bolj zasanjano in svet je bolj pisan:)
Želim pa si tudi, da bo kmalu minilo. Naj bi čimprej. Kajti ta negotovost in brezveznost vsega skupaj me v realnosti potreta, delata neproduktivno, nenasmejano in 'nemene'.
Pozdravčke:)
...je bila pa huda:) Mislim v smislu, preveč vsega, a prijetnega. Zelo prijetnega.
V četrtek sem cel dan mislila na popoldansko snidenje z gospodom 'carjem'. Prav čakala sem na to priložnost, ker sem vedela, da bo zadnjič. Naredila sem načrt v glavi, kako ga bom opazovala, malo občudovala in si zapomnila vsak njegov gib.
No, pa je mogoče celo res, da meni ni naklonjeno. Gospod je imel namreč ravno v četrtek dopust.
Bila sem kar žalostna, ker si nisem mogla še zadnjič ogledati vsega tega, meni ljubega in lepega. Potrta sem čakala na priložnost, da bi komu povedala, kaj sem si želela in da bi ga rada le še enkrat srečala. Pa take osebe ni nikjer v moji bližini. V bistvu ob sebi še nikoli nisem imela nikogar, ki bi mu/ji lahko zaupala srčne prigode. Včasih sem kak delček, ponavadi že zelo zastarel povedala komu, a prav vsega in sploh tega skritega, še nikoli nikomur.
In sedaj povem vsem.
Vsak dan mislim nanj, si ga skušam predstavljati in podoživljam njegove kretnje, ponovno poslušam njegov glas in zopet in znova gledam tiste oči. Ni popoln, daleč od tega. Prav hecen je. Sredi poletja v debelih črnih hlačah in tistih toplih, stokrat obloženih skejterskih supergah. Zgoraj pa srajca, kot se spodobi za njegovo delo.
Hodi kot srednješolec, gleda kot zgubljenček iz dežele Nikjernikoli. Ima pa lesk v očeh, in tisti zvok v glasu, ki te prevzame. Navduši.
Misel nanj kar ne gre in noče stran. Ostaja tu in me zjutraj zbuja. Zvečer z menoj zaspi, čez dan pa me vsake toliko odvleče stran in me zasvoji.
Tako me je pripeljala do današnje nedelje. Toliko se je zgodilo! Bilo je prav prijetno.
Nočna vožnja do Žalca, shopping v Celovcu, spoznavanje Sare spet z nove perspektive, prijetna telovadba, rojstvo Janeza, testna vožnja s staro mamo, smeh in prijetni sprehodi. Ter misel.
Niti na msn na klepet ne morem iti, ker mi manjka besed. Niti pospravljam nic vec, ker samo sanjarim. V mojem besednem zakladu, potem ko Sara zaspi, je le se on.
In ne vem hudiča, kaj to je. Zaljubljenost sigurno ne. Zatrapanost -ah, neee.
Mogoče le začetek ali konec obdobja, ko si želim spet nekoga ob sebi. Mogoče le tavanje, iskanje tistega nekoga. Mogoče le muha enodnevnica. Mogoče...
Pred mano je dolg teden, še vedno povsod in vedno sami opravki, same obveznosti. Saj ni tako nadležno, sproščujoče pa tudi ravno ne. Upam, da bo zopet zaznamovan s to mislijo. Mislijo nanj. Potem se počutim bolj zasanjano in svet je bolj pisan:)
Želim pa si tudi, da bo kmalu minilo. Naj bi čimprej. Kajti ta negotovost in brezveznost vsega skupaj me v realnosti potreta, delata neproduktivno, nenasmejano in 'nemene'.
Pozdravčke:)
9 comments:
Zakaj bi bilo v četrtek zadnjič? Zakaj pa ne greš še malo tja, kot da se zanimaš za kaj...pa kakšno rečeta? Sej ne grize :) Jaz še vedno mislim, da beseda ni konj; saj če tako pomisliš, kaj hujšega kot "ne" ti ne more rečt :)
Kaj pa če bi šla samo še ne obisk tja... :) Ker ti nekej ropota v avtu pa ne morš pogruntat kaj bi blo... :) Neki probej pogruntat punca! Ker če ti tko fejst zaposluje misli bi blo kr škoda se vdat v to da ga nikol več ne boš vidla... Js bom pa držala pesti!
Takole punca definirajma nekaj stvari(občutkov):
-Ti je všeč? Je , torej ni problema kvečjemu motivacija.
-Kako lahko veš, da je zadnjič?Ne moreš, ker tega nihče ne ve.
-Stegni roko in ... prepusti se trenutku in ...saj manj kot :Ne hvala ; ti ne more reči.
Pa oglasita se kaj pri nas na sončku(morju),da mal predebatirava.
Pozdravček
to sigurno je zaljubljenost in to velika ;) in tista prava.
Sam kje je pomlad?
Sicer pa se strinjam. Kaj še čakaš?
Pa srečno.
Uf.. vsi bi se kar zaleteli k njemu! Vas je prevzelo, a? :) Pa je ta tipček sploh frej? Kaj, če je prav srečen, ima kje ženo in otroka, ali pa mu je čisto prav tako, da je sam in se za mimoidoče poglede sploh noče zmeniti? No, za odgovore na ta vprašanja je potrebno malo detektivskega dela. Potem pa brž na kakšne testne vožnje. Tudi mi smo šli na testno vožnjo s Scenikom, pa je bilo daleč od tega, da bi ga kupili. Se lepo najaviš, prideš, skupaj se vsedeta v avto.. Aja! Še prej namontirata otroški sedež in ti razloži kako je poskrbljeno za varnost.. In potem vožnja. Odlična priložnost za bolj sproščen klepet.. Zdaj sem pa že preveč pameten, ne? :) Samo veš, lahko ta je takšnih Carčkov polno, ampak jih ne opaziš. Vem pa, da takšna negotova zaljubljenost ni fajn, zato držim pesti in ti želim, da se stvar kmalu premakne kak korak naprej. Ajde!
go girl go...... ;-)
vse ostalo so pa že drugi napisali....
Vsi, ki ste tako pogumni, bi sli lahko vi namesto mene do njega in kaj rekli?
Jaz namrec nimam toliko jajc ravno zaradi tega, kar je napisal Tine-kaj ce je happy married ali kvalitetno samski?
In ja, na tetsni voznji sem bila z njim, ceprav sem bila z istim avtom tudi pri drugi avtohisi, sem morala iti se enkrat samo zato, da se je peljal z mano:)
Vec kot to si pa ne upam. Zal:(
Tine, kako pa ves da gre za Scenica? Meni se ful dobro vozi in Je od vseh precekiranih najbolj primeren za Saro (razen kar precej drazje mazde5).
Pozdravcke!
Resno kupuješ avto?
No, ne kupi Renaulta samo zaradi Carja. Gotovo so tudi modeli drugih znamk primerni in približno enako (ne)ugodni: Mazda5, Ford C-Max, S-Max, Toyota Corolla Verso, VW Touran, trenutno pa je najugodnejši primerek Citroen Xara Picasso (ki ga od lani menda ne delajo več, dobiš pa še kakšnega novega) za cca. 13.500 EUR.
Trenutno je Citroen Xara picasso res daleč najbolj ugodna in se splača it pogledat. Tudi midva malo pogledujeva po kakem novem avtomobilu ker imava Pegueot 206 in Hyundai Getz, ki sta oba mala in če bo spomladi še en otroček prišel na vrsto, bomo nujno rabili večji avto....... No, naju je recimo do sedaj najbolj prepričal Seat Altea XL,ki ima ogromno opreme, Ford S-Max, ki je kar drag, nova Škoda Octavia kombi (karavan)... pa še kak bi se našel..... V glavnem ne se prehitro zaleteti v Prvi avto, ki ga voziš, ker je vozni park in s tem tudi izbira vedno večja v SLO..... pa vso srečo tako pri avtu, kot pri "pecanju"......
Post a Comment