V ZNAMENJU GOJZARJEV IN NAHRBTNIKA
Danes je bil dan, ko sva bili s Saro dopoldne nekako kar prosti in z nikomer zmenjeni za sprehod ali obisk. Pa sva sli v BTC probavat gojzarje za mamico.
Najbolj vsec so mi bili eni v Alpini, sploh moja desna (se vedno poskodovana) noga se je super pocutila v njih. Ko je prodajalka videla moje navdusenje nad njimi, mi je hitela razkazovati in predstavljati se druge modele. Na koncu mi je pokazala se celo moske, tiste z nizkimi stevilkami, a malo drazje.
A ne, meni so bili vsec tisti prvi. Nisem jih kupila, saj ob taki stvari zelim, da je preverjeno s strani tetkice. Na gojzarje se sicer ne spozna kot stokovnjak, a vseeno bolje kot jaz... ima pa nek cut za cene, ona ve, ce je kje to bistveno ceneje ali ce je 'vsa dodana oprema' v cevlju odvec.
In doma mi res pove eno zelo koristno informacijo. Namrec, naj najprej kupim nahrbtnik za Saro in v supergah sprobam, ce sploh zeli hodit na 'moje pohode'.
Res pametno od tetkice, tako da greva jutri zgodaj zjutraj v Promontano v Domzale sprobati spet nahrbtnike. Enega sicer imamo doma, dala nam ga je teta, a je tisti obicajni (take dela PegPerego), vsekakor zelo neprimeren za Saro.
Nadejam se, da bom kje dobila res dobrega, podlozenega (za glavico), z ustreznim varnostnim pasom, ter podlozenim sedalom. Enega sva sicer ze sprobali, a si zeliva sprobati cimvec, da bo res najboljsi. In res je, ne bova hodili na Triglav z njim, le na kaksen izlet v Logarsko, Bohinj in na Orglice, malo na Veliko planino ali na Krvavec, a nahrbtnik bo primeren tistemu, v katerem nekateri otroci dosezejo Triglav:)
Ce tudi vas zanima, si poglejte tukaj super predstavitev.
No, pa je se en teden cisto zapolnjen. Jutri imava dooolgo pricakovan opravek v Ljubljani. Zdajle sem si ze podrobno pogledala, kam morava zaviti in pred katero stavbo se ustaviti. Imava sestanek v zvezi z odlocbo. Odlocbo imajo otroci s posebnimi potrebami, nanasa se na njihove sposobnosti, v njej je navedeno, katere specialne pomoci mora biti otrok delezen. Kot primer, v odlocbi je navedeno, ali je otrok v vrtcu upravicen do spremljevalca, koliko ur tedensko je obravnavan pri defektologu/logopedu/nevrofizioterapevtu/delovnem terapevtu. Odlocba nekako usmeri otroka s PP (po lestvici, lazje->tezje prizadetih).
In ne me drzat za besedo, vsaj tako je bilo meni predstavljeno vse skupaj v zvezi s tem. Mogoce sploh ni tako.
V glavnem, koncno sva docakali ta sestanek:) Vlogo sva namrec vlozili ze meseca marca, predvidoma v oktobru bo komisija in takrat enkrat bova dobili ta papir. Kot imam obcutek, bo to spet le ena popisana stran, a je potrebnega toliko casa in letanja za to. Me spominja na socialo;)
Cetrtek bo cisto letec, od zdravnika na terapijo in nato k Barbi precekirat kje in kako zivi:) Le se darilce si moram omisliti, nekaj zelo lepega si ta princesa zasluzi. A jaz sem z darili na suhem, nikoli nimam prave ideje:( Zato sprejemam ideje, je sveze porocena, ravnokar iz porocnega potovanja in studentka. Kaj kupiti taki lepotici? S predlogi na dan!
V petek dopoldne sva pa cudezno se frej. Jupi:) Bo treba izkoristit za sprehod. Lepo vreme je ze naroceno, tako da bom koncno prisla do svoje priljubljene kavice, Sara pa do svojih ljubljenih listov na vejah ter male telovadbe:)
Sedaj sem koncno ujela svoj ritem. Imam namrec probleme z vecerno utrujenostjo. Ko Sara zaspi, uspem pomiti posodo, postoriti se kaj po stanovanju in padem dol. No, tudi danes je bilo tako. Zaspala na kavcu:)
A se ob polnoci (tocno!) zbudim in sem se kaki dve urici zelo produktivna. Nekajkrat sem se ze ucila na ta nacin, danes pa izkoriscam ekran, informacije na spletu in priprave na jutri (beri: informacije o nahrbtnikih).
Razmisljala sem tudi, da bi Sari vseeno kupila kolo. Tistega poganjalcka, ki ga jaz porivam zadaj, ona pa je v udobnem sedezu, varno pripeta in z nogami na stopnicki. Velikokrat smo ga ze videli v trgovinah, z navdusenjem probavali in vedno je bila vsa vesela. Ze lansko zimo sem si ga zelela (ja, jaz sem bila najbolj navdusena:)) Ponavadi smo jo potem kar v njem vozile cez trgovino, za slucaj, da veselje ni samo zacetno. Ampak vedno mi je potrkala vest, da ji bom kupila nekaj, kar bo uporabljala 2x na teden in kar bo spet krajsalo najin cas za telovadbo in trening mozganov (beri: branje knjig in zapolnjevanje besednega zaklada).
No, in zadnjic smo ga videle v Avstriji. Cena je ista kot pri nas, le da ga trenutno nimajo v nobeni Pikapolonici dalec naokoli.
In kako sem se odlocila da ga bo imela? Malo sem pogledala Sarino zalogo igrac in vse krame ter pomislila na vse druge malcke, ki jih poznam. Spet nekaksno primerjanje, a tu mi je to zelo pozitivno pomagalo. Sara ima res 'malo' proti njim. Ima veliko plisastih igrac, ki jih vsi nosijo (nekateri se vedno, ker Saro marsikdo smatra za dojencka in prinese to, ker ne ve, da se igra s starosti primernimi igracami), nekaj takih, ki pojejo razne vize in pa seveda knjige. Cez 'poletje' je imela bazen, to je pa ze prakticno vse. In sem pomislila na nama bliznje malcke: Imajo tisto majhno mizico, pa stolcke za zraven, foteljcek, colnicek in bazencek, poganjalca, trikolo in Sarini vrstniki tudi ze pravo kolo:) Vecina jih ima se peskovnik, pa gugalnico, sem in tja tudi tobogan. Meni je tako super gledati vse te malcke, kako se igrajo in kaj vse imajo. Bi se jim kar pridruzila:) In vedno, ko je kdo predstavil svojo novo igraco, me je imelo, da bi tudi Sara kaj od tega imela. In danes niti ni drago vse skupaj.
No, Sara se le obcasno igra z vsemi temi pripomocki, zato ji nicesar takega ne kupim. Vedno pomislim: 'Ah, saj bo samo lezalo, nimava vsak dan casa za peskovnik in nisva cele dneve na vrtu...' Sedaj pa imam tega dovolj in bom Sari brez slabe vesti privoscila kolo-poganjalcka. Mala res uziva v njem in si jo ze predstavljam, kako ponosno se bo peljala po merkatorju in nasi ulici;)
Tako, kmalu pa tudi pricakujte nove fotke v albumu. Kar precej jih ze caka, da se postavijo na ogled, a si ne vzamem casa za precej zamudno nalaganje. Ko namontiramo gugalnico, bo fotk se toliko vec -pohvala za celotno ogrodje gre stricku T. saj je vse naredil cisto sam:) Hvala!
Sedaj pa grem se enkrat precekirati nahrbtnike:)
In vsem vam:
LAHKO NOC*
Najbolj vsec so mi bili eni v Alpini, sploh moja desna (se vedno poskodovana) noga se je super pocutila v njih. Ko je prodajalka videla moje navdusenje nad njimi, mi je hitela razkazovati in predstavljati se druge modele. Na koncu mi je pokazala se celo moske, tiste z nizkimi stevilkami, a malo drazje.
A ne, meni so bili vsec tisti prvi. Nisem jih kupila, saj ob taki stvari zelim, da je preverjeno s strani tetkice. Na gojzarje se sicer ne spozna kot stokovnjak, a vseeno bolje kot jaz... ima pa nek cut za cene, ona ve, ce je kje to bistveno ceneje ali ce je 'vsa dodana oprema' v cevlju odvec.
In doma mi res pove eno zelo koristno informacijo. Namrec, naj najprej kupim nahrbtnik za Saro in v supergah sprobam, ce sploh zeli hodit na 'moje pohode'.
Res pametno od tetkice, tako da greva jutri zgodaj zjutraj v Promontano v Domzale sprobati spet nahrbtnike. Enega sicer imamo doma, dala nam ga je teta, a je tisti obicajni (take dela PegPerego), vsekakor zelo neprimeren za Saro.
Nadejam se, da bom kje dobila res dobrega, podlozenega (za glavico), z ustreznim varnostnim pasom, ter podlozenim sedalom. Enega sva sicer ze sprobali, a si zeliva sprobati cimvec, da bo res najboljsi. In res je, ne bova hodili na Triglav z njim, le na kaksen izlet v Logarsko, Bohinj in na Orglice, malo na Veliko planino ali na Krvavec, a nahrbtnik bo primeren tistemu, v katerem nekateri otroci dosezejo Triglav:)
Ce tudi vas zanima, si poglejte tukaj super predstavitev.
No, pa je se en teden cisto zapolnjen. Jutri imava dooolgo pricakovan opravek v Ljubljani. Zdajle sem si ze podrobno pogledala, kam morava zaviti in pred katero stavbo se ustaviti. Imava sestanek v zvezi z odlocbo. Odlocbo imajo otroci s posebnimi potrebami, nanasa se na njihove sposobnosti, v njej je navedeno, katere specialne pomoci mora biti otrok delezen. Kot primer, v odlocbi je navedeno, ali je otrok v vrtcu upravicen do spremljevalca, koliko ur tedensko je obravnavan pri defektologu/logopedu/nevrofizioterapevtu/delovnem terapevtu. Odlocba nekako usmeri otroka s PP (po lestvici, lazje->tezje prizadetih).
In ne me drzat za besedo, vsaj tako je bilo meni predstavljeno vse skupaj v zvezi s tem. Mogoce sploh ni tako.
V glavnem, koncno sva docakali ta sestanek:) Vlogo sva namrec vlozili ze meseca marca, predvidoma v oktobru bo komisija in takrat enkrat bova dobili ta papir. Kot imam obcutek, bo to spet le ena popisana stran, a je potrebnega toliko casa in letanja za to. Me spominja na socialo;)
Cetrtek bo cisto letec, od zdravnika na terapijo in nato k Barbi precekirat kje in kako zivi:) Le se darilce si moram omisliti, nekaj zelo lepega si ta princesa zasluzi. A jaz sem z darili na suhem, nikoli nimam prave ideje:( Zato sprejemam ideje, je sveze porocena, ravnokar iz porocnega potovanja in studentka. Kaj kupiti taki lepotici? S predlogi na dan!
V petek dopoldne sva pa cudezno se frej. Jupi:) Bo treba izkoristit za sprehod. Lepo vreme je ze naroceno, tako da bom koncno prisla do svoje priljubljene kavice, Sara pa do svojih ljubljenih listov na vejah ter male telovadbe:)
Sedaj sem koncno ujela svoj ritem. Imam namrec probleme z vecerno utrujenostjo. Ko Sara zaspi, uspem pomiti posodo, postoriti se kaj po stanovanju in padem dol. No, tudi danes je bilo tako. Zaspala na kavcu:)
A se ob polnoci (tocno!) zbudim in sem se kaki dve urici zelo produktivna. Nekajkrat sem se ze ucila na ta nacin, danes pa izkoriscam ekran, informacije na spletu in priprave na jutri (beri: informacije o nahrbtnikih).
Razmisljala sem tudi, da bi Sari vseeno kupila kolo. Tistega poganjalcka, ki ga jaz porivam zadaj, ona pa je v udobnem sedezu, varno pripeta in z nogami na stopnicki. Velikokrat smo ga ze videli v trgovinah, z navdusenjem probavali in vedno je bila vsa vesela. Ze lansko zimo sem si ga zelela (ja, jaz sem bila najbolj navdusena:)) Ponavadi smo jo potem kar v njem vozile cez trgovino, za slucaj, da veselje ni samo zacetno. Ampak vedno mi je potrkala vest, da ji bom kupila nekaj, kar bo uporabljala 2x na teden in kar bo spet krajsalo najin cas za telovadbo in trening mozganov (beri: branje knjig in zapolnjevanje besednega zaklada).
No, in zadnjic smo ga videle v Avstriji. Cena je ista kot pri nas, le da ga trenutno nimajo v nobeni Pikapolonici dalec naokoli.
In kako sem se odlocila da ga bo imela? Malo sem pogledala Sarino zalogo igrac in vse krame ter pomislila na vse druge malcke, ki jih poznam. Spet nekaksno primerjanje, a tu mi je to zelo pozitivno pomagalo. Sara ima res 'malo' proti njim. Ima veliko plisastih igrac, ki jih vsi nosijo (nekateri se vedno, ker Saro marsikdo smatra za dojencka in prinese to, ker ne ve, da se igra s starosti primernimi igracami), nekaj takih, ki pojejo razne vize in pa seveda knjige. Cez 'poletje' je imela bazen, to je pa ze prakticno vse. In sem pomislila na nama bliznje malcke: Imajo tisto majhno mizico, pa stolcke za zraven, foteljcek, colnicek in bazencek, poganjalca, trikolo in Sarini vrstniki tudi ze pravo kolo:) Vecina jih ima se peskovnik, pa gugalnico, sem in tja tudi tobogan. Meni je tako super gledati vse te malcke, kako se igrajo in kaj vse imajo. Bi se jim kar pridruzila:) In vedno, ko je kdo predstavil svojo novo igraco, me je imelo, da bi tudi Sara kaj od tega imela. In danes niti ni drago vse skupaj.
No, Sara se le obcasno igra z vsemi temi pripomocki, zato ji nicesar takega ne kupim. Vedno pomislim: 'Ah, saj bo samo lezalo, nimava vsak dan casa za peskovnik in nisva cele dneve na vrtu...' Sedaj pa imam tega dovolj in bom Sari brez slabe vesti privoscila kolo-poganjalcka. Mala res uziva v njem in si jo ze predstavljam, kako ponosno se bo peljala po merkatorju in nasi ulici;)
Tako, kmalu pa tudi pricakujte nove fotke v albumu. Kar precej jih ze caka, da se postavijo na ogled, a si ne vzamem casa za precej zamudno nalaganje. Ko namontiramo gugalnico, bo fotk se toliko vec -pohvala za celotno ogrodje gre stricku T. saj je vse naredil cisto sam:) Hvala!
Sedaj pa grem se enkrat precekirati nahrbtnike:)
In vsem vam:
LAHKO NOC*
2 comments:
Mi imamo Vaude Jolly. In je super...zelo dober pa je tudi Deuter...tukaj pa se moje znanje neha :)
Tako, kmalu pa tudi pricakujte nove fotke v albumu. Kar precej jih ze caka, da se postavijo na ogled, a si ne vzamem casa za precej zamudno nalaganje. Ko namontiramo gugalnico, bo fotk se toliko vec
Ej! Kva je z'ej tole s fotkam'? A še bomo moral dolg' čakati? :)
Post a Comment