SPET RAZMISLJAM
Ze nekaj casa me ima, da bi napisala kaksno kadilsko. A o tem so se ze razpisali drugi. In ker pri vsakem najdem vsaj eno trditev, s katero se strinjam, mi je brezveze se ponavljati. Saj se ve, zakona ravno brisali ne bojo, a pomankljiv je prav tako kot nekoc kebrov zakon.
Takrat, nekoc sem namrec ravno zacenjala delati za sankom. Nisem imela pojma o alkoholu, nisem locila viskija od snopca. No, saj tudi o kavi nisem imela pojma. O slednji sedaj lahko celo izrazam kritike in pohvale. O alkoholu pa se vedno ne vem veliko. Vem samo to, da me kot tedanjo natakarico, niti delodajalec, niti ostale, ze bolj izkusene, sodelavke niso opozorile in poducile. Tudi vprasala nisem, saj nisem vedela, da sploh obstaja tematika za tako vprasanje.
Torej, posledicno sklepam, da je bilo po Sloveniji kar nekaj takih deklet. In le kako naj bi se tisti zakon obdrzal? Tudi ce bi inspekcija vsaj enkrat v letu vstopila v vsak lokal in delala red, se mi zdi, da bi bila to le kaplja v morje.
In sedaj novi kadilski zakon. Se bo obdrzal?
Tu verjetno ni dekleta za sankom, ki nebi vedela za cigarete in nebi locila dima od zraka.
Ker ne hodim toliko v ta podrocja, se pravi, v lokale in poslovne stavbe, niti ne vem, kako v zivo izgleda kadilnica. Predvidevam pa, da tudi ce bi se namenila po lokalih v nasem mestu, je nebi nasla.
In verjetno tudi nebi nasla kaksnega locenega kupcka ljudi, ki bi nekje kadili, stran od drugih? In niti nebi nasla inspektorja, ki bi pisal pildek z opozorilom, saj kazni menda bolj malo napisejo.
S tem sem povedala vse. Moje skromno mnenje je, da se zakon ne bo dolgo drzal. V podjetjih ja, v lokalih pa bo slej ko prej pozna jesen in mrzla (ali pa malo manj) zima in vedno manj ljudi bo navsezgodaj zjutraj stopilo ven na cigareto. Jaz vem, da nebi. In pozno zvecer, ko mladina uziva ob pijaci, glasbi in dobri druzbi, si tudi ne predstavljam, da bi vsakih pet minut vstajali in hodili ven. Jaz ze nebi.
Vsec mi je, da nisem vec med njimi, kadilci:) Pa ne zato, ker sedaj nebi mogla kaditi ob kavi ali ker mi nebi bili vsec. Vcasih mi se vedno zapase dim, ceprav le za kratek cas. Hvalabogu:)
Danes se bom dotaknila se ene tematike.
S Saro sva namrec oddali vlogo za znizano placilo vrtca. In kam sva to odnesli? V drugo nadstropje nase prelepe stare obcinske stavbe. Danes me stopnice niso motile. Niti malo. Sem pa ob izhodu pomislila, kolikokrat bom to se odnesla tja gor. Vsekakor pred novim letom, kar mi tudi ne bo tezko, saj Sara se ne bo tako tezka. Bo pa tezka konec leta 2008, in vsako leto tezja. Glede na uradne ure, tega ne morem storiti v casu, ko bi mi doma kdo cuval malo. Takrat namrec obcinska stavba nima vec odprtih vrat.
In glede na to, da je to obcinska stavba, kjer se nahaja, lahko trdim, da vecina pisarn, kjer ima vsakdo kdaj opravek, je brez dvigala. No, vsaj meni je vratar na vprasanje, kje je dvigalo, odkimal.
Da ne pomislim na stare ljudi, ki so sami in tezko hodijo. Pa na puklaste ljudi. Moja stara mama, odkar ni vec 'navpicna', prav tezko premaguje stopnice. In da ne pomislim na vse invalide. Kot invalid imas ponavadi opravkov se malo vec in nima vsak prijaznih domacih ali dodeljenega spremstva oziroma pomoci.
Se je za zamislit.
Sicer pa, tudi posta v srediscu Kamnika je invalidom skrajno neprijazna. Najprej zelo tezka vrata, ki jih na vozicku definitivno ne mores odpreti. Ce ti pa ze rata, te pol metra od vrat caka tistih pet stopnic, ki te pripravijo do tega, da se raje spet pomatras z vrati in gres ven.
Tudi center za socialno delo v Kamniku se nahaja v drugem nadstropju, brez dvigala. Dvomim, da ga noben invalid ne potrebuje. In Rdeci kriz je le nastropje nizje, prav tako brez dvigala. In na drugi strani stavbe, zavod za zaposlovanje, prav tako brez klancine za vozicke. Niso vsi invalidi brezposelni oziroma invalidsko upokojeni.
In kopalisca, sploh zdravilisca, ki so tako hvaljena. Saj prides z vozickom do vode, a da se preobleces oziroma sleces haljo, imas omarico lahko le na sredini. Kajti ce se zelis vsaj malo skriti pred vsemi ocmi, bi moral vstati, da bi se prerinil v tiste ozke hodnicke v garderobi.
Da ne govorim o Zusterni v Kopru, tam moras vozicek pustiti zunaj. No, mi smo dale oba zadnja kolesa dol, da smo ga spravile cez do omaric:(
Je pa res, da me je na to tematiko vceraj razveselila ena novica o pripomockih. Preberite si sami.
Pozdravcke!
Ze nekaj casa me ima, da bi napisala kaksno kadilsko. A o tem so se ze razpisali drugi. In ker pri vsakem najdem vsaj eno trditev, s katero se strinjam, mi je brezveze se ponavljati. Saj se ve, zakona ravno brisali ne bojo, a pomankljiv je prav tako kot nekoc kebrov zakon.
Takrat, nekoc sem namrec ravno zacenjala delati za sankom. Nisem imela pojma o alkoholu, nisem locila viskija od snopca. No, saj tudi o kavi nisem imela pojma. O slednji sedaj lahko celo izrazam kritike in pohvale. O alkoholu pa se vedno ne vem veliko. Vem samo to, da me kot tedanjo natakarico, niti delodajalec, niti ostale, ze bolj izkusene, sodelavke niso opozorile in poducile. Tudi vprasala nisem, saj nisem vedela, da sploh obstaja tematika za tako vprasanje.
Torej, posledicno sklepam, da je bilo po Sloveniji kar nekaj takih deklet. In le kako naj bi se tisti zakon obdrzal? Tudi ce bi inspekcija vsaj enkrat v letu vstopila v vsak lokal in delala red, se mi zdi, da bi bila to le kaplja v morje.
In sedaj novi kadilski zakon. Se bo obdrzal?
Tu verjetno ni dekleta za sankom, ki nebi vedela za cigarete in nebi locila dima od zraka.
Ker ne hodim toliko v ta podrocja, se pravi, v lokale in poslovne stavbe, niti ne vem, kako v zivo izgleda kadilnica. Predvidevam pa, da tudi ce bi se namenila po lokalih v nasem mestu, je nebi nasla.
In verjetno tudi nebi nasla kaksnega locenega kupcka ljudi, ki bi nekje kadili, stran od drugih? In niti nebi nasla inspektorja, ki bi pisal pildek z opozorilom, saj kazni menda bolj malo napisejo.
S tem sem povedala vse. Moje skromno mnenje je, da se zakon ne bo dolgo drzal. V podjetjih ja, v lokalih pa bo slej ko prej pozna jesen in mrzla (ali pa malo manj) zima in vedno manj ljudi bo navsezgodaj zjutraj stopilo ven na cigareto. Jaz vem, da nebi. In pozno zvecer, ko mladina uziva ob pijaci, glasbi in dobri druzbi, si tudi ne predstavljam, da bi vsakih pet minut vstajali in hodili ven. Jaz ze nebi.
Vsec mi je, da nisem vec med njimi, kadilci:) Pa ne zato, ker sedaj nebi mogla kaditi ob kavi ali ker mi nebi bili vsec. Vcasih mi se vedno zapase dim, ceprav le za kratek cas. Hvalabogu:)
Danes se bom dotaknila se ene tematike.
S Saro sva namrec oddali vlogo za znizano placilo vrtca. In kam sva to odnesli? V drugo nadstropje nase prelepe stare obcinske stavbe. Danes me stopnice niso motile. Niti malo. Sem pa ob izhodu pomislila, kolikokrat bom to se odnesla tja gor. Vsekakor pred novim letom, kar mi tudi ne bo tezko, saj Sara se ne bo tako tezka. Bo pa tezka konec leta 2008, in vsako leto tezja. Glede na uradne ure, tega ne morem storiti v casu, ko bi mi doma kdo cuval malo. Takrat namrec obcinska stavba nima vec odprtih vrat.
In glede na to, da je to obcinska stavba, kjer se nahaja, lahko trdim, da vecina pisarn, kjer ima vsakdo kdaj opravek, je brez dvigala. No, vsaj meni je vratar na vprasanje, kje je dvigalo, odkimal.
Da ne pomislim na stare ljudi, ki so sami in tezko hodijo. Pa na puklaste ljudi. Moja stara mama, odkar ni vec 'navpicna', prav tezko premaguje stopnice. In da ne pomislim na vse invalide. Kot invalid imas ponavadi opravkov se malo vec in nima vsak prijaznih domacih ali dodeljenega spremstva oziroma pomoci.
Se je za zamislit.
Sicer pa, tudi posta v srediscu Kamnika je invalidom skrajno neprijazna. Najprej zelo tezka vrata, ki jih na vozicku definitivno ne mores odpreti. Ce ti pa ze rata, te pol metra od vrat caka tistih pet stopnic, ki te pripravijo do tega, da se raje spet pomatras z vrati in gres ven.
Tudi center za socialno delo v Kamniku se nahaja v drugem nadstropju, brez dvigala. Dvomim, da ga noben invalid ne potrebuje. In Rdeci kriz je le nastropje nizje, prav tako brez dvigala. In na drugi strani stavbe, zavod za zaposlovanje, prav tako brez klancine za vozicke. Niso vsi invalidi brezposelni oziroma invalidsko upokojeni.
In kopalisca, sploh zdravilisca, ki so tako hvaljena. Saj prides z vozickom do vode, a da se preobleces oziroma sleces haljo, imas omarico lahko le na sredini. Kajti ce se zelis vsaj malo skriti pred vsemi ocmi, bi moral vstati, da bi se prerinil v tiste ozke hodnicke v garderobi.
Da ne govorim o Zusterni v Kopru, tam moras vozicek pustiti zunaj. No, mi smo dale oba zadnja kolesa dol, da smo ga spravile cez do omaric:(
Je pa res, da me je na to tematiko vceraj razveselila ena novica o pripomockih. Preberite si sami.
Pozdravcke!
2 comments:
Je pač tako, da je vedno problem dostopnost za invalide, tako za "vozičkarje",kot te ki hodijo s pomočjo pripomočkov, tu so seveda tudi starši z dojenčki in malimi otroki, a so redki objekti ali deli mest, vasi ulic , ki so "prijazni" prej omenjenim.Tudi neke "rešitve" so bolj nevarne kot koristne.Ostajajo le novogradnje, kjer je to potrebno upoštevati.Tudi javni potniški promet gre v to smer , da se opisanim olajša dostopnost.A po večini je prokleto težko ( visoki pločniki,stopnice,odsotnost dvigal,...).Tudi pri nas ni mogoče v občinsko zgradbo,drugače kot po stopnicah,pa na CSD,pa v zdravstveni dom,...Pač ni volje in zato ni rešitve.
Pozdravčke
Ja, z arhitektonskimi ovirami smo imeli tudi pri nas v našem cityju probleme...so pa precej stvari že zrihtali, verjetno pa še vseeno niti približno ne dovolj... Za nekoga, ki ni seznanjen, enostavno tisti 3cm rob pred vrati npr.ne predstavlja nobenega problema...ga komaj opazi ali pa še to ne. Za nekoga na vozičku pa je to lahko nepremostljivo...
Post a Comment