Priznam.
Pridejo trenutki, ko mi je tezko. Tezko zaradi Sare.
Ko gledam zdrave otrocke, ki grizljajo svoje igracke, drzijo steklenicko svojega caja, ceblajo in ponavljajo za mamico, mi je hudo. Vcasih si tako zelo zelim, da bi tudi Sara bila ena izmed njih. Da bi sedela sama, da bi opazovala bolj vedro ta nas svet, da bi 'sodelovala', se plazila, jedla, pila in nagajala. Da bi razumela, da bi se igrala, da bi prijemala.
Dobro vem, da so se hujsi primeri, a Sara je vedno bolj med njimi. Tako mi je zal, da jo 'strokovnjaki' morajo uvrstiti med tezko gibalno in dusevno ovirane otroke. Tako mi je zal, ko se soseda zmrduje, ce Sara joka na vrtu. Tako mi je zal, ko jo nekateri otroci zacudeno opazujejo in buljijo. Tako mi je zal, ker me ze pripravljajo na invalidski vozicek. Tako mi je zal, ker ne morem pred njo zajokati. Tako mi je zal.
Po drugi strani pa sem tako zelo srecna. Da jo imam. Da me uci ziveti polno, zdravo. Da me uci vseh posebnosti. Da me izobrazuje. Da me zene naprej. Da me nasmeje. Da mi dela skrbi. Da je tako zelo posebna. Tako zelo lepa. Tako zelo obcudovana. Tako zelo moja.
Naucila me je, kako ziveti polno zivljenje. Kako najti prijatelje. Kako postaviti meje. Kako zahtevati svoj prav. Kako se smejati na robu joka. Kako biti pozitiven. In kako ljubiti.
Sara.
:ZASPANKI:
- PETRUŠKA
- Sem tehtnica... to pove marsikaj o meni. Sem mamica... Princesa Sara mi je največja ljubezen v življenju, pridružila sta se nama Lepotička Ajda in Kraljevič Patrik Sem Petra...ena in edina, neponovljiva=) In Ljubezen? To je sreča!
HRANI ME S KOMENTARJI =)
4 comments:
Na življenje je treba gledati s pravimi očmi, prav imaš. Vesela sem, da ti to uspeva. Vendar smo vsi ljudje in imamo vsi pravico kdaj jokati. Nihče ne pozna pravil sveta, vsi se učimo in se trudimo živeti najbolje, kot znamo. Včasih nam uspe bolj, drugič spet manj, včasih nas življenje preizkuša, drugič nam gre vse po maslu, važno pa je, da imamo vedno upanje in ljubezen - do sebe in drugih.
Ko te berem, sem vedno vesela, ker vidim, da znaš zbrati pogum, videti v drobnih stvareh nekaj čudovitega, se boriti za stvari, ki so pomembne, in kljub vsem težavam biti srečna, da imaš vse, kar imaš. Predvsem Saro, ki je čudovita deklica in pravi mali sonček, ki razveseljuje vse, ki beremo o njenih dogodivščinah, sploh pa njeno mamico in bližnje. Še naprej poslušaj srce in se ne oziraj po drugih. Ti že veš, kaj je resnično pomembno.
Lepo se imejta.
Kot sem ti že velikokrat rekla in ti še velikokrat bom: ne oziraj se na druge kar se tiče tvojega otroka. Še posebej ne na take butaste izjave sosedov.
Ravnaj tako, ko se ti zdi da je za tvojega otroka najbolje, ti si njena mami, ti najbolje veš. Zapomni si to!
In vedi, da smo tukaj ljduje, ki vaju imamo radi vama želimo samo vse najboljše in najlepše.
papa
Ni me sram , a včasih ko zaspita jočem.Srečen sem in pustim , da solze stečejo.Včasih ko je težko , ko sta moji mali dušici razočarani , ker mami spet ni prišla se stisnemo in nam je veliko bolje.Naučimo se poslušati srce,ceniti drobne dogodke , ki drugim morda ne pomenijo nič.In nehaj se ozirati na obnašanje ljudi.Sicer pa po slikah sodeč sta kar lep par.
Nočko.
Samoočka, hvala za tako lep komentar:) Saj le jaz vem, da so slike le najboljsi momenti, ki se nam dogajajo. Pa je itak že mimo, tut na misel invalidskega vozička sem se čist pripravila, opazujem invalidne otroke in pogumne mamice zraven, pa bom nekoč mogoče na istem...solze znajo izprati delček bolečine, naša volja, pogum in hrabrost pa vse ostalo:)
LP
Post a Comment