May 30, 2007

SPANEC

Sara ima neke cudne spalne navade. Vedno je spala cisto v redu, sedaj pa...
Ok, res sem vmes malo posrackala, ko sem za uspavanje uporabila metodo lezanja nasproti nje. Ampak to je minilo kot vcerajsnji dan.
Vem, da zna zaspati cisto normalno, po vseh obveznih opravilih, kot so kahlica in umivanje. Ampak ne, ona se zdaj nekaj gre. Eno igro, ki nima napisanih pravil. In kako naj jaz vem, kako se to igra, ce mi ne pove?
Torej, ze prej je enkrat na teden srackala v smislu, nocem spati, ne in ne. Pa je bilo to samo enkrat, kar je se cisto v redu.
V nedeljo pa se je zacelo. Najprej ni mogla zaspati, malo je bila ze prevec utrujena in zelo jo je napenjalo. Jaz kar vem, kdaj jo napenja trebuh in kdaj je tisoc drugih stvari v zraku. Tokrat je bil trebuh. In res, dvakrat je napolnila kahlico, kot bi kakal himalajski jeti in ne Sara:) Mislila sem, zdaj pa bo. Po dveh urah tega matranja, po stotic namazani ritki in po kilometrih crklanja med kuhinjo in sobo se ni bilo dobro.

Jok je bil tako glasen, da je se prababica skoraj v solzah prihitela nasproti. (BTW, to mi gre najbolj na jetra, ko pride gor in mi zbije moralo v poden na nacin, kaj pa delas z njo, kaj si ji storila, daj jo bom jaz, jaz to obvladam ti pa ne...)
No, zaspano prababico smo odgnali pravocasno. Prestela sem vse kosti, tipala ce je kje kaj zlomljeno, mazala zobke, jo masirala, ji pela in pripovedovala zgodbice.
Sara je kljub vsemu jokala naprej, vse do polnoci, ko sem koncno poklicala tetkico na pomoc.

Tako pa nasa zlata tetkica, se pripelje iz neke T doline in se preden vstopi v sobo, je Sara pozabila na ves jok in cez nekaj minut mirno zaspala.
Tetkica jo je vzela k sebi, spale smo kar skupaj. Sara seveda vsa presrecna, da ji je nekaj zgleda uspelo:)
Zjutraj se je zbudila ob cisto obicajni uri, saj menda se kokoske ne smejo pognati v boj brez nje. Mene je pa samo pisano gledala, ces, mami kaj si pa tako zdelana, a nisi tako dobro spala kot jaz?

Sedaj kar vedno probava z jokom pred spanjem. Po eni strani malo krivim ritko, ker res redko kaka, se ful napenja in sele po dveh dneh opravi to muko. Tako je bilo tudi pred danasnjim opoldanskim spancem, ki smo ga zaradi kakca, jokca in stokca prestavili na pol drugo uro.

In se vedno spi, jaz pa ne vem vec, kaj naj pocnem. (Pa ne rabim predlogov, ker sama vem, da grem lahko malo knjige pozdravit)

Mogoce bom sla pa malo zadremat:)

1 comment:

Anonymous said...

Hja, to je pa tisto... kar nas na "tečaju za mamice" niso naučili. Lahko je miljon stvari. Ji ne odgovarja ura, trebušček, mogoče bi rada uveljavila svojo voljo, mogoče ji ni kaj v posteljici všeč...