Včeraj sem dobila en sms. Tak poseben, s parimi besedami, a je prinesel veliko veselje.
Pisalo je:
'Zivjo Sara Petra kako sta kaj? Kako je kaj Sara? Lep dan.'
Ta mesec res nisem poslala nobene informacije in nobenega osvežitvenega sporočila tej osebi.
In me je zelo presenetilo, da še ve, da je nekje bitje, tudi njegovo.
Že prejšnji mesec, ko na moj sms ni bilo odgovora, sem se odločila eno stvar.
Da ne bom več jaz pošiljala sporočil, ga opominjala, da ima nekje na širnem svetu princeso in ne bom več skušala vzbuditi tistega kančka vesti.
In tega se bom držala še naprej, pa naj mi na sociali rečejo, kar želijo. To je bil namreč njihov interes, vsakomesečni sms.
Naveličala sem se pošiljati tja v prazno, ker nikoli ni bilo odgovora.
Nazadnje je sam od sebe po Sari vprašal konec novembra. Takrat je rekel, da jo bo obiskal za miklavža.
Tako kot je lani marca rekel, da jo bo še obiskoval, da jo bo kdaj vzel k sebi...
Mir je bil do maja, ko je v bolnici menda sanjal o njej... Pa tudi takrat le neke besede, da bi jo rad videl.
No, potem jo je uspel obiskati za prvi rojstni dan, vmes pa osem mesecev nič.
In sedaj, če računam od decembra...
Ah, brezveze. Itak nima namena poznati svoje hčerke.
Je pa zanimivo, da se po petih mesecih spet spomni nanjo.
Ponoči, pred spanjem sem mu le odpisala, da je Sara še vedno najlepša, očarljiva in pridna.
Da si lahko ogleda njene slike v albumu.
Da Joži že dva meseca hodi k nam, pa zgleda ne bo nič...
Odgovora seveda ne pričakujem, ah kje!
Mogoče bova ponovno obstajali čez kake pol leta... Torej na drugo svečko?
Ali pa nikoli več.
Meni je itak vseeno.
Postavila sem se na noge, kar se tiče ljubezni.
Pa ne, da sem prebolela, ali spoznala kakega potencialnega, sploh ne.
Začela sem uživati v tem, znam biti vesela z luknjo v srcu=)
No, pa tudi Inča mi kar naprej omenja neke tipe, pa tuhta, kdo ima glavo na pravem mestu.
Danes mi je že predlagala, kdo bi bil 'idealen' zame...
Ja, pa kaj še! Ta je bila bosa. In hecna.
Idealnega ni.
Vsaj ne blizu in na dosegu mojih oči.
Tudi če bi bil kje kdo, ki bi bil meni mogoče čisto malo všeč:
1. Me nebi porajtal (najbolj možna varianta)
2. Je poročen (malo manj možno, ker takih jaz ne opazim)
3. Ima punco (tudi taki me ne zanimajo, ker drugače bi se lahko kar skrila v nek predal)
4. Je peder.
5. To pa je varianta, je Marco in je Portugalec. Predaleč. A me ima tako malo rad. In Saro tudi.
Torej, moški odpadejo.
Mogoče v naslednjem stoletju, če bo kje kakšen žabec za poljubit=)
papa
Pisalo je:
'Zivjo Sara Petra kako sta kaj? Kako je kaj Sara? Lep dan.'
Ta mesec res nisem poslala nobene informacije in nobenega osvežitvenega sporočila tej osebi.
In me je zelo presenetilo, da še ve, da je nekje bitje, tudi njegovo.
Že prejšnji mesec, ko na moj sms ni bilo odgovora, sem se odločila eno stvar.
Da ne bom več jaz pošiljala sporočil, ga opominjala, da ima nekje na širnem svetu princeso in ne bom več skušala vzbuditi tistega kančka vesti.
In tega se bom držala še naprej, pa naj mi na sociali rečejo, kar želijo. To je bil namreč njihov interes, vsakomesečni sms.
Naveličala sem se pošiljati tja v prazno, ker nikoli ni bilo odgovora.
Nazadnje je sam od sebe po Sari vprašal konec novembra. Takrat je rekel, da jo bo obiskal za miklavža.
Tako kot je lani marca rekel, da jo bo še obiskoval, da jo bo kdaj vzel k sebi...
Mir je bil do maja, ko je v bolnici menda sanjal o njej... Pa tudi takrat le neke besede, da bi jo rad videl.
No, potem jo je uspel obiskati za prvi rojstni dan, vmes pa osem mesecev nič.
In sedaj, če računam od decembra...
Ah, brezveze. Itak nima namena poznati svoje hčerke.
Je pa zanimivo, da se po petih mesecih spet spomni nanjo.
Ponoči, pred spanjem sem mu le odpisala, da je Sara še vedno najlepša, očarljiva in pridna.
Da si lahko ogleda njene slike v albumu.
Da Joži že dva meseca hodi k nam, pa zgleda ne bo nič...
Odgovora seveda ne pričakujem, ah kje!
Mogoče bova ponovno obstajali čez kake pol leta... Torej na drugo svečko?
Ali pa nikoli več.
Meni je itak vseeno.
Postavila sem se na noge, kar se tiče ljubezni.
Pa ne, da sem prebolela, ali spoznala kakega potencialnega, sploh ne.
Začela sem uživati v tem, znam biti vesela z luknjo v srcu=)
No, pa tudi Inča mi kar naprej omenja neke tipe, pa tuhta, kdo ima glavo na pravem mestu.
Danes mi je že predlagala, kdo bi bil 'idealen' zame...
Ja, pa kaj še! Ta je bila bosa. In hecna.
Idealnega ni.
Vsaj ne blizu in na dosegu mojih oči.
Tudi če bi bil kje kdo, ki bi bil meni mogoče čisto malo všeč:
1. Me nebi porajtal (najbolj možna varianta)
2. Je poročen (malo manj možno, ker takih jaz ne opazim)
3. Ima punco (tudi taki me ne zanimajo, ker drugače bi se lahko kar skrila v nek predal)
4. Je peder.
5. To pa je varianta, je Marco in je Portugalec. Predaleč. A me ima tako malo rad. In Saro tudi.
Torej, moški odpadejo.
Mogoče v naslednjem stoletju, če bo kje kakšen žabec za poljubit=)
papa
6 comments:
Naj ti bo v tolažbo, da je še nekje ena Petra z luknjo v srcu, ki se ima kljub temu lepo! Pozdravčke tebi in mali Sari!
veš kaj NIKOLI NE RECI NIKOLI, ker ne veš bi včasih rekel v katero gmovje pes tace tišči.
Tudi ti boš enkrat spoznala možkega tvojih sanj, ki bo imel rad Saro in vaju bo sprejel taki kot sta in ne govori da ne. Želim pa ti da se to čimpej zgodi.
Glede unega k vsake toliko časa pokliče ;) , sem pa vesela da si se odločila da se mu ne vsiljuješ. Veš takrat najbolj boli. Počakaj ne bo dolgo ko bo on trpel in vaju prosil, da mu oprostita in da bi rad bil več s Saro. Ampak da bo do tega prišel bo rabil še malo možančkov v glavo namesto slame dobit.
Jaz pa pravim, da vsak dobi svoje. Eni prej eni kasneje, definitivno pa dobi.
Tist z "idealnim" je bilo pa pač debatiranje in moje neskončno filozofiranje :)))))
inča je res ima vsaka palica dva konca. In Petra vejami, ko udari nazaj, udari močno in boleče ;)
vcasih se mi zdi, da vse palice tepejo samo mene... odkar sem postala domaca z izrekom da za vsako rit palca raste, me kr naprej udarja=) Pa tut ce je kaj malega, udari me pac, ce ne drugac, po zepu=)
lp
ja no pod tole bi se tud jaz lahko podpisala, amapk ti povem iz lastnih izkušenj, da palica udari nazaj.
Pa glavo pokonci ;) in nasmešek na obraz :)
Post a Comment