NAJIN VIKEND POLN ODLOCITEV

Zacelo se je v petek... morje, prihajamo! Na drugem koncu mesta sva pobrali Inco in Lovra, vso prtljago in smo sli. Voznja je bila kar kratka, Portoroz brez ustreznega parkirisca (ce seveda noces ves dan studirati o kazni ali celo pajku), a vreme je bilo krasno, morje se vedno slano in kavarnice odprte.
Dan je minil prehitro, kajpak. Enkrat vzdolz obale, na kavo, pico, pa malo polezat v sencko, pa smo pri zgodnjih vecernih urah.
Sara je ravno postala zaspana, a jo je nekaj napenjalo v trebuscku. To napenjanje je bil zgolj moj sesti cut. Tako da voznja domov ni bila prijetna. V plenicko noce kakat, je prevec matranja. Tako se je napenjala do doma, z glasnim, preglasnim jokom, da je vzpodbudila se Lovra. Si lahko predstavljate=)

Nase sem pa kar malo jezna. Kljub temu, da se nocem vec prilagajati, si v nekih trenutkih se vedno nisem nic vsec. Sploh, kadar gre za Saro in njeno udobje.
Glede na to, da je moj otrok res nekaj posebnega, tu besedna zveza OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI dobi svoj pomen. Ni cisto nic podobno zdravim malckom.
Mati pa, kaj mati, tu sem pogrnila. Tolikokrat sem ze debatirala o klimi, po eni strani dam prav, da ni dobra za malcke. Po drugi strani si pa nisem se nikoli dovolila izraziti svojega stalisca, da cisto ugasnjena ventilacija pa tudi ni dobra. (Tu govorim o ventilaciji, prezracevanju in ne o klimi.) No, pri nas tudi klimo uporabljamo, ce je na voljo. Jaz jo vklopim, ko postane res zatohlo, za nekaj malih in kratkih minut, da se osvezi, pa je. Le zakaj bi si sicer zelela nov avto s klimo?
In zdi se mi le bolje, da se vsakih toliko ta zadeva vkljuci, kot pa da dihas in sopihas svoj lastni izdih, da je otrok cisto premocen in posledicno nemogoc s svojim jokom. In ko ga das ven iz avta, je kot bi sel iz savne direkt na veter... Savne pa ja se nikoli niso priporocali otrokom?
Ali pa se motim... To je pac moje mnenje. Sprejmem tudi druge in do sedaj sem svoja stalisca mocno zatrla ze v kali, upostevala pa druge.

Odkar sem v petek cutila, da bom sede padla skupaj, ce ne osvezimo vsaj malo, svojih stalisc ne bom vec ignorirala.
Saj sva s Saro menda na svetu zato, da se imava lepo. In kako naj nama bo lepo, ce nama je neudobno?

No, ves vecer, na osemnajstega je bilo (18.je pac nek datum...prelomnica...vklesan pri meni...) sem tuhtala, kako bo pri voznji v Basko.
Dedi je svetoval, da riskiramo tistega malo vec bencina in gremo s tremi avtomobili. Jaz sem pri tem gorenjka=) Bo pa vsekakor zanimiva pot. Sploh ce bom jaz se vedno jaz, polna obcutkov krivde, pa da sva za vsak jokec itak krive midve s Saro. In ce bom jaz se vedno jaz, tiho in potrpela...

Odlocila pa sem se ze, da se na morju vsekakor ne bom ozirala na udobje drugih dveh malckov. Ponavadi in po svoji vesti sem bila vedno taka, da sem se mocno prilagajala zaradi drugih. Sedaj bo drugace.

Imam otroka s posebnimi potrebami in v petek se je to zelo opazilo. Razlika med normalno razvitim in zaostalim, bila je ocitna. In moj soncek bo od zdaj naprej dobil polno mamo, polno pozornost in na zalost, sedaj se bodo drugi prilagajali nama, ce bodo hoteli full-time druzbo. Sicer, midve sva midve, samosvoji in zahtevava, da se naju sprejme taki, kot pac sva.

In se glede mojega sestega cuta: po prihodu domov takoj na kahlo in kaj se zgodi? Bila je polna tistih rjavih klobas, ki so vse prej kot uzitne=)

Soboto sva preziveli po svoje. Seveda Arboretum, najini mali pogovori, smehci in igracke=) Popoldan sva izkoristile za obisk pri Jakcu in Kaji. Bilo je polno zivzava.

Danes naju pricakuje mala Lara. Greva na tortico z dvema sveckama! In tudi darilo imava, upava da bo v redu, glede na to, da sem jaz vedno mnenja, da prinesem premalo.

Jutri pa pricakujeva tetkico! Aja, v Parizu so ji ukradli denarnico. Sem paf zaradi tega ze tri dni skupaj. Pa ravno njej... Groza!

Se beremo=)
papa