Malo sem brskala... po blogih, po forumih, nenazadnje tudi po glavi. Brskam ze celo zivljenje.
Najboljse je brskanje po glavi. Po spominih. Najraje se spomnim skavtskih let... pa ministrantskih... pa dijaskih... pa... ojoj, saj bom celo ugotovila, da sem imela zanimivo zivljenje=) Pa se res je!
Kadar se s Saro setava po nasem polju, mi misli uidejo... Ce ravno disi po poljskem cvetju, sveze pokoseni travi in na nebu sije zlato sonce, potem so moje misli cisto v naravi... sem skavtinja, ceprav ze lep cas ne vec aktivna. Tako rada se spomnim tistih casov, dolgih poti v neznano, smehljajev, tujih poznanih obrazov, nocnih izzivov, Maretovih pajkov, zaspanih senikov, tezkih sotorov, Mihovih palacink, skrbno zvitih rutk, poljubov, navihanih krstov, volcicev in volkuljic, uglasenih kitar, noskoncnih noci pod zvezdami...
Najraje pa se spomnim Sandija, ki sem ga spoznala na nekem taboru v nekem Kocevskem rogu, nekega leta 1998. Od takrat Sandi igra pomembno vlogo v mojem zivljenju. Namrec, edino on ima usesa, ki slisijo res vse moje ljubezenske probleme. Nikomur drugemu teh delikatnih stvari ne gre zaupati, le njemu=)
In se necesa se zelo rada spominjam. Tabora Caldeirada na Portugalskem, leta 2000. In 'mojega' Marca=) In vsega novega, neznanega, zanimivega, lepega in smesnega=) O Marcu bom tudi se kaj napisala... drugic.
Pri skavtih sem spoznala in dozivela marsikaj. Skavtstvo mi je bilo nacin zivljenja. In moram reci, da je v meni pustilo nemalo sledi. Se vedno imam vrednote, cilje in zelje, ki me delajo super. To sem pridobila v skavtskem zivljenju. S skavtom sem dozivela prvi poljub, prizgala prvo cigareto, spila prvi kozarec vina, dozivela tisti pravi 'prvic'. Skavtinja bo vedno v meni. Tisti 'Nezni polh': Pera, Cil, kaca Kaja, mama Raksa.
Sedaj bo ze tretje poletje brez skavtskega tabora. Brez tistega navdusenega pricakovanja.
Imam pa sedanje zivljenje. Lepo in srecno. Imam Saro. Ze kot nosecka sem rekla, ta otrok se bo napol vzgojil pri skavtih=) In ce bo le moznost, bo Sarc res nekoc spoznala skavte, nosila okrog vratu svojo rutico in prepevala vesele pesmi=)
'Skavtstvu reces DA in postane ti zivljenje!'
(S.H.)
Bi-Pi
Najboljse je brskanje po glavi. Po spominih. Najraje se spomnim skavtskih let... pa ministrantskih... pa dijaskih... pa... ojoj, saj bom celo ugotovila, da sem imela zanimivo zivljenje=) Pa se res je!
Kadar se s Saro setava po nasem polju, mi misli uidejo... Ce ravno disi po poljskem cvetju, sveze pokoseni travi in na nebu sije zlato sonce, potem so moje misli cisto v naravi... sem skavtinja, ceprav ze lep cas ne vec aktivna. Tako rada se spomnim tistih casov, dolgih poti v neznano, smehljajev, tujih poznanih obrazov, nocnih izzivov, Maretovih pajkov, zaspanih senikov, tezkih sotorov, Mihovih palacink, skrbno zvitih rutk, poljubov, navihanih krstov, volcicev in volkuljic, uglasenih kitar, noskoncnih noci pod zvezdami...
Najraje pa se spomnim Sandija, ki sem ga spoznala na nekem taboru v nekem Kocevskem rogu, nekega leta 1998. Od takrat Sandi igra pomembno vlogo v mojem zivljenju. Namrec, edino on ima usesa, ki slisijo res vse moje ljubezenske probleme. Nikomur drugemu teh delikatnih stvari ne gre zaupati, le njemu=)In se necesa se zelo rada spominjam. Tabora Caldeirada na Portugalskem, leta 2000. In 'mojega' Marca=) In vsega novega, neznanega, zanimivega, lepega in smesnega=) O Marcu bom tudi se kaj napisala... drugic.
Pri skavtih sem spoznala in dozivela marsikaj. Skavtstvo mi je bilo nacin zivljenja. In moram reci, da je v meni pustilo nemalo sledi. Se vedno imam vrednote, cilje in zelje, ki me delajo super. To sem pridobila v skavtskem zivljenju. S skavtom sem dozivela prvi poljub, prizgala prvo cigareto, spila prvi kozarec vina, dozivela tisti pravi 'prvic'. Skavtinja bo vedno v meni. Tisti 'Nezni polh': Pera, Cil, kaca Kaja, mama Raksa.
Sedaj bo ze tretje poletje brez skavtskega tabora. Brez tistega navdusenega pricakovanja.Imam pa sedanje zivljenje. Lepo in srecno. Imam Saro. Ze kot nosecka sem rekla, ta otrok se bo napol vzgojil pri skavtih=) In ce bo le moznost, bo Sarc res nekoc spoznala skavte, nosila okrog vratu svojo rutico in prepevala vesele pesmi=)
'Skavtstvu reces DA in postane ti zivljenje!'
(S.H.)
Bi-Pi
2 comments:
Lepi spomini, še lepše slikice ;)
Jaz sem sicer hodila k tabornikom in vedno smo uživali 100 na uro. Se tudi meni včasih malo toži po tistih časih.
pri meni pomaga gledanje slik, da se mal nasmejim ob obujanju spominov. mater, se zdaj pocutim staro! kaj sele bo, ko bom res stara=)
lp
Post a Comment