Čudno se mi zdi, da še vedno doživljam nočne more.
Malo sem se jih že privadila, v smislu, da me ne vržejo iz tira,
da po mori kmalu zaspim nazaj in da ne tuhtam preveč o tem.
Enkrat v življenju sem že dobila pameten nasvet, da moram,
kar se dogaja slabega, vedno povedati drugim.
Takrat se je šlo za tedanjo mačeho. Tedanje rezmere doma
sem v sebi tiščala 7 let, bilo me je sram in sem o 'družinskih zadevah'
raje lagala.
No, menda če poveš, ti ljudje lažje verjamejo.
Res je, takrat sem se zadnje leto odprla in odkrito spregovorila o tem,
kaj se pri nas doma dogaja.
Valda, eni niso verjeli, ker sem prej govorila čisto drugače...
Zdaj sem zašla s teme, amak morala sem razložiti, zakaj nastaja ta post.
Da povem, da imam po nesreči še vedno velike težave s svojo glavo.
Pretres možganov se ne vidi, se ne čuti, pusti pa posledice.
Nekateri že vedo, da vsakih nekaj dni izgubim malo spomina.
Tega ne znam razložiti, vem samo, da se zjutraj ne spomnim celotnega večera.
Opažam tudi, da mi kdo pripoveduje o dneh takoj po nesreči.
Menda sem se takrat vsega zavedala, zdaj nimam pojma o nekaterih dogodkih.
In kaj me muči sedaj?
Dedi je šel v Tunizijo, jaz pa sem tri dni skupaj sanjala...
Da je letalo eksplodiralo, da je padlo v morje, da so zasilno pristali in the middle of nowhere...
Tako me je skrbelo tri dni skupaj, da ne bo kaj res.
In včeraj sem razmišljala o današnjem dnevu.
S Saro sva bili zjutraj v Ljubljani. Zvečer, ko sem legla v posteljo, sem takoj začela tuhtati...
In to se je nadaljevalo v slabe sanje. Z avtom sva nekako padli v neko veliko luknjo.
In potem v sanjah to popravljam, kako avto zgrmi noter, kako bi se lahko rešili.
Nisem mogla popravit do te mere, da bi rešila Saro.
Naprej mi je srhljivo pisati.
Maybe I'm weird, maybe I'm PSYHO!
Sploh ne vem, kaj se dogaja z menoj, Nimam nadzora nad svojo domisljijo.
Vcasih pa sem zaspala z mislijo na kakega postavnega mladenica in celo noc v sanjah
pridno vadila... kaj? Ne povem!
Tetkica je za diplomo dobila Veliko staro sanjsko knjigo.
Bom sše tja pokukala, kaj vse to pomeni.
lep in ne srhljiv dan!
Naj vam sonček sije=)
papa
Malo sem se jih že privadila, v smislu, da me ne vržejo iz tira,
da po mori kmalu zaspim nazaj in da ne tuhtam preveč o tem.
Enkrat v življenju sem že dobila pameten nasvet, da moram,
kar se dogaja slabega, vedno povedati drugim.
Takrat se je šlo za tedanjo mačeho. Tedanje rezmere doma
sem v sebi tiščala 7 let, bilo me je sram in sem o 'družinskih zadevah'
raje lagala.
No, menda če poveš, ti ljudje lažje verjamejo.
Res je, takrat sem se zadnje leto odprla in odkrito spregovorila o tem,
kaj se pri nas doma dogaja.
Valda, eni niso verjeli, ker sem prej govorila čisto drugače...
Zdaj sem zašla s teme, amak morala sem razložiti, zakaj nastaja ta post.
Da povem, da imam po nesreči še vedno velike težave s svojo glavo.
Pretres možganov se ne vidi, se ne čuti, pusti pa posledice.
Nekateri že vedo, da vsakih nekaj dni izgubim malo spomina.
Tega ne znam razložiti, vem samo, da se zjutraj ne spomnim celotnega večera.
Opažam tudi, da mi kdo pripoveduje o dneh takoj po nesreči.
Menda sem se takrat vsega zavedala, zdaj nimam pojma o nekaterih dogodkih.
In kaj me muči sedaj?
Dedi je šel v Tunizijo, jaz pa sem tri dni skupaj sanjala...
Da je letalo eksplodiralo, da je padlo v morje, da so zasilno pristali in the middle of nowhere...
Tako me je skrbelo tri dni skupaj, da ne bo kaj res.
In včeraj sem razmišljala o današnjem dnevu.
S Saro sva bili zjutraj v Ljubljani. Zvečer, ko sem legla v posteljo, sem takoj začela tuhtati...
In to se je nadaljevalo v slabe sanje. Z avtom sva nekako padli v neko veliko luknjo.
In potem v sanjah to popravljam, kako avto zgrmi noter, kako bi se lahko rešili.
Nisem mogla popravit do te mere, da bi rešila Saro.
Naprej mi je srhljivo pisati.
Maybe I'm weird, maybe I'm PSYHO!
Sploh ne vem, kaj se dogaja z menoj, Nimam nadzora nad svojo domisljijo.
Vcasih pa sem zaspala z mislijo na kakega postavnega mladenica in celo noc v sanjah
pridno vadila... kaj? Ne povem!
Tetkica je za diplomo dobila Veliko staro sanjsko knjigo.
Bom sše tja pokukala, kaj vse to pomeni.
lep in ne srhljiv dan!
Naj vam sonček sije=)
papa
1 comment:
Jaz mislim, da v sanjah udari tisto ven, kar nosimo v podzavesti, predvsem naši strahovi. To se potem pomeša z dogodki ali osebami iz vsakdanjega življenja in VOILA imamo nočno moro.
Mogoče se iz sanj res da kaj razbrat, mogoče res kaj iz tistega našega nezavednega, da bi pa sanje kaj napovedovale... v to pa ne verjamem.
Moje mnenje. :)
ps. Pa nisi psiho!!!
pss. ne maram word verification, ker se zmer zatipkam.sm Blond. :))
Post a Comment