Samohranilka

Hej hej...
Danes res nisem vedela, o cem naj pisem. V glavi je polno linkov, polno tem, a tale bo zdajle res se najboljsa.

Malo sem prebrskala po netu. Seveda jaz nisem jaz, ce mi kaj ne gre v nos. Tale stran torej... To je forum, kjer dobronamerni Martin pomaga studentskim druzinam... Grozno pa se mi je zazdelo, ko sem kliknila na nekaj vprasanj predvsem bodocih mamic studentk. Cisto na vsako vprasanje glede financne situacije jim je predlagal da 'naj se grejo samohranilstvo'.
HALOOO??? Je to dopustno od nekoga, ki naj bi svetoval?

Samohranilstvo nekateri obravnavajo kot starse, katerih otroci tudi na papirju nimajo drugega starsa. V 'uradni definiciji' pa smo samohranilci vsi, ki zivimo sami z otrokom brez partnerja.
Pa zasledim toliko teh dobronamernih nasvetov od vsepovsod: prijavita se vsak na svojem naslovu, uredita prezivnino, tako bo vec denarja od drzave, ipd...

Prvo kot prvo, se mi to zdi goljufanje samega sebe. Kaj ni dobro biti ponosen na to, kar si, s kom si in kaj imas? Mar nihce ne pomisli na otroke? To je pomoje del vzgoje. Kako bo lahko nekdo otroka vzgojil v posteno osebnost, ce pa sam na otrokov racun goljufa? Ce pred drzavo zataji svojo ljubezen, zataji bitje, ki je ustvarjeno iz ljubezni ter se pretvarja zaradi financ?
Moje zelo osebno mnenje: tisockrat raje bi zivela z eno normalno placo v hisi, se prebijala skozi mesec, le da bi imela 'normalno' druzino. Da bi imel moj otrok oba starsa, ljubezen obeh, da bi se skupaj smejali in crkljali. Da sem sama, mi ne povrne noben denar, nobena prezivnina, nobena beseda. Ker srece ne prinasa niti 'cist' denar, kaj sele 'prigoljufan'. Sreco prinasa cista vest, ljubezen, pospravljena podstreha, iskren nasmeh, topel pogled, majhne pozornosti, dobrota, postenost in se tisoc drobnarij, ki jih noben denar ne odtehta.

Kot drugo pa si zelim, da bi enkrat za vselej nasa majhna drzava uvidela probleme navadnih ljudi. S tem tudi probleme pravih samohranilcev. Jaz sem na sociali na slabem glasu, ker sem sama s Saro, ker sem studentka in ker s svojim ocetom ne grem urejat 'kvazi prezivnine' (pazi, to kvazi prezivnino so mi predlagali prav na CSD-da bi goljufala drzavo in dobila denarno pomoc), ker sem se naucila z lahkoto prebiti cez mesec. Ker sem postena in drzavni denar, namenjen pomoci raje pustim tam, naj ga ima nekdo, ki ga zares potrebuje. Saj jaz lahko doma prosim, kdo drug pa ne. Tega na sociali ne razumejo in takoj smatrajo, da nekaj prikrivas samo zato, ker ne stojis vsak mesec v vrsti za denar. In ko se 'sprehodim' po netu, naletim na take forume, si mislim: jaz zivim posteno, sem dobra. A kaj, ko na racun takih postenih, ki mislimo, da so nekje se hujsi primeri, 'molzejo' denar tisti, ki jim nic ne manjka?
In se eno moje zelo osebno mnenje: Veliko nas je, ki se ne grebemo za denarne pomoci, cetudi nam pripadajo. Mogoce nas je veliko, ki se nam upre ze sama birokracija okoli tega. Pa se imam za nekoga, ki mu nic ne manjka. Kaj sele te mlade studentke, ki imajo lepo zaobljen trebuscek, imajo partnerja, ki jih ima rad, v vecini urejajo skupno gnezdece in cakajo na sreco. Ampak ta njihova sreca je na napacnem vogalu, saj si ze prej vneto urejajo papirje, da bodo na ta racun 'dobili cimvec'. Kaj jim sploh manjka?
Je tako tezko placati 8jurckov (v tolarjih) za vrtec, ker nimas SDP? Je tako tezko biti lepo oblecen in urejen, ce nimas SDP? Meni ni tezko. Vrtec bom placala krepko nad 8 jurjev (ker je razvojni 5x drazji), pa kaj. Oblecem se poceni in kvalitetno, udobno in pac lepo perem in likam. Mi ni, da mi bo na joskah pisalo 'S.Oliver' ali 'united colors of benetton'... Meni je sreca, da bo moja mala v vrtcu med drugimi malcki, da bo dobila prijatelje, jih mogoce posnemala, da bo 'socializirana'. Kaj me briga denar. Meni je sreca, da spiva v postelji, da greva na sprehod, da imava trebuscke, kar pomeni, da ne stradava=) Meni je sreca, da vem, da sem dobra in postena mati, da se mi Sara nasemhne, da me objame, da jo imam. Sreca mi je, da imam telefon, ker se z njegovo pomocjo menim za sprehode in kavice... to pomeni da imam prijatelje. Prijatelji so vse in se vec, so sreca. (Sam ne vecja od otrok!)
Vedno se bom sprasevala, kje je fora tega 'kvazi' samohranilstva? Mar res denar odtehta vse trenutke srece, ki ti vzamejo sapo? Mar res denar prinasa sreco?
Seveda se ga nihce ne brani, ampak meni je vseeno ljubse, ce ga sama zasluzim. Ne pa na racun tistih, ki ga res potrebujejo, ne na racun goljufije!

Ce mene kdo vprasa, kje dobiti denar: vplacaj listek za loto in upaj da te ujame sreca! se prej pa moras odkrizat nekaj pravih stevilk=) Potem bos bogat, da ne bos vedel, kam z vsem tem denarjem. Lahko ga investiras sem, lahko ga das meni, lahko ga vlozis v sklade... delaj kar hoces, samo da ne zivis na racun tistih, ki nimajo niti za kruh, kaj sele za tvoj vplacan loto listek!

(Jutri je pa penzija, juhu denar!!!)

Pozdravcke!