April 17, 2007
O ZARECENEM KRUHU
Dopoldne sem Saro hvalila pred Inchy, kako nikoli nima problemov med dobivanjem zobkov.
Joj, a moram jaz res ves zarecen kruh pojest?
Upam, da bo zdajle zaspala, ker prejle je malo driskala... In kako sem pohvalila Calgel, da vedno nuca... do sedaj... No, saj mogoce pa sploh ni zobek?
Itak je cela zlahta nekaj na prehladih, tko da sva lahko od kje kaj prinesli. In tudi tetkica se vceraj ni pocutila nic kaj prida... Mogoce je pa to?
In upam, da je, ceprav je to slabo za Saro, ker bi tako ovekovecili prvo 'bolehanje'...
Ampak vsaj zareceni kruh bi nehala jesti, sem se ga ze preobjedla.
Ali pa me nekdo hoce izuciti, naj ne hvalim dneva pred vecerom?
hmmm... res sem se zadnjic zaljubila da sem pojedla tisti kruh, tudi zanosila sem tako... da sem ostala sama, je kruh pojedel drug del starsa... v bistvu od takrat naprej ze dve leti zivim od zarecenega kruha.
Madona, al pa nekdo hoce, da mi drobtine postanejo vsec?
hmmm...
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
1 comment:
HAHA :)))))
Še ena članica Društva zarečenega kruha tukaj. No, če pogledaš s svetle strani, vsaj lačne nismo, pomislimo na tiste uboge sirote v Afriki, ki nimajo nič za jest :)))))) Ok, zdj je pa tole že mal črni humor :))
Upam, da se ne bo kaj hujega iz tega razvilo, pa da je bila samo slućajna driska!
Post a Comment