April 30, 2007

KRES

Nocoj vsepovsod gori kres... Ljudje zraven stojijo, sedijo, lezijo...

Se pogovarjajo, razmisljajo, gledajo zvezde... Opazujejo ogenj...

Enkratno je, vsakic znova se rodi nekaj novega... Nova misel, nova podoba, nov stik med dvema bitjema...

In ob jutru... Bo le se zerjavica... Ljudi ne bo vec...

Prihaja budnica... Vznemirljivo za mlade, tradicionalno za stare...

Pa golaz... Ansambel... Rajanje...

1.maj... Praznik dela...

Naj bo veselo...

2 comments:

Anonymous said...

Evo, jaz sem ravno iz "kresovanja", so me doma kar nekako "spodili" naj grem mal med ljudi. :) Ampak trenutno se mi zdi.. da nekako ne pašem tja zraven. Vsaj med moje sovrstnike ne. Vsi so ali poparčkani ali pijani- več je slednjih. Jaz nisem ne eno in ne drugo. Ne vidim smisla v nekem pijančevanju in žuriranju do jutranjih ur (čeprav bi še nedolgo nazaj govorila drugače), ker vem, da me zjutraj čaka moj sonček, ki zahteva celo, spočito mamico. In z veseljem se temu žuriranju odrečem. :)


Sam praznik dela pa meni pomeni bolj malo, tako kot večina ostalih praznikov. Tudi doma prazniki niso bili nikoli pravi prazniki (vsa družina doma, nekam gre na izlet), ker sta bila oba starša v takem "fohu" da služba tega ni omogočala. Zato je meni praznik en čisto običajen dan. :)

Madonca, sem se pa razpisala, zdaj pa že res čas da grem spat!

papa

Anonymous said...

No še en bonus moje službe, ob progi je bilo kar nekaj kresov , pa ognjemet na Ptuju...
Jutri pa v Alburetum rožce slikat ( moj hobi ) in juhuhu , pa dva fraj dneva .
Lahko noč