November 5, 2008

NOVO! NOVO! NOVO!

Že en teden nosim moja nova očala.
So zelo všečna=)
Le zdaj bolj vidim umazanijo po celem avtu in pajčevine po celi hiši.

Kraljica je že zdavnaj odšla, a v tistem času se je Sara kopala kot kraljica=)
Seveda ciljam na pokrivala, opažam, da so se od tedaj zelo razpasla med damami.
No, tudi že kakšnega zelo neokusnega smo opazili, a vseeno...
Sari je njen prav pasal!


Moji novi copati. BDay present. Hodim kot po oblačkih.
In še ko jih sezujem, čutim mehkobo okoli gležnjev=)


Sarino BDay best darilo. Valda od tetkice.
Vedno je njeno najnaj. In tisto, kar najbolj rabi. In je najlepše.
In pričara največji nasmeh na usta! (fotka sledi...drugič)




Komaj čakam petek. Da grem malo ven. Zame je to kar mali praznik=)
Takrat dam misli na pašo, vklopim drug svet in ja, tudi drugo osebo. Mene=)



Malo pa so moje misli danes tudi pri tem, kako sem hotela poslati grd sms.
Pa ga nisem. In sem vesela.
Grd sms pošljem samo eni osebi. Ker me samo on zna pripraviti do tega.
A kot izgleda, me je zares minilo.
Ne zasluži si več zastavljene lepe besede o njem od mene pri Sari.
Ne, nikoli več ji ne bom govorila, da je v redu človek.
Sploh ji ne bom nič več govorila.
Ne zasluži si biti to zanjo, kar je, ker ji ni čestital za samo njen dan.
Še to je edini dan v letu, ko bi si lahko utrgal dragocenih nekaj minut zanjo.
Ne, ne zasluži si.
In sem žalostna jaz, ker vem, da bo nekoč zaradi njega žalostna Sara.
Pač, še vedno ne razumem, kako mora človek ne marati svojega otroka.
Kako zmore biti nekdo tako zelo hladen.


Danes tetkica kljub svetovni in domači finančni krizi časti nov printer.
Zdaj dediju ne bo treba več printati skript in prosojnic v službi.
In lahko bom sprintala tekst na vabila za veliko žurko=)

Dimnikar ravno odhaja. Letos je nov.
Vidi se mu, ker vse naredi. In se v vse vtakne.
Mi je bolj všeč poštar, za katerega stavim, da je jesenski otrok=)


Včeraj bila pri zdravnici. Končno!
Na ta obisk sem se pripravljala nekaj mesecev.
Jutri zjutraj pa se bom lahko prepričala, če sem postala občutljiva na videnje krvi.


Doma ne pečem več kruha.
Če ga bo jedla tetkica, ga bo morala kar sama spečt.
Jaz začenjam hard varianto montignaca, brez ogljikovih hidratov.
Upam, da bo vsaj mičken rezultat, ker tisto na izi ni prav nič delovalo...
No ja, priznam, vmes sem jedla tudi čokolade.

Pogrešala bom moje ljube, zlate prijateljice čokolade!


Pa lep teden do konca=)


3 comments:

Anonymous said...

Saj čokolada ni problem, samo tista naj bo, ki vsebuje vsaj 70% kakava. Meni je s to metodo lani uspelo spravit dol 13 kg. Pa po enem letu še vedno ohranjam težo. LP
Janja

Katja said...

Joj, pri vama se vedno toliko stvari dogaja. :) Vedno z zanimanjem berem do konca. :) Luštno. :)

Bonny said...

Eh, tudi navadna milka ni greh, le v pravilnih količina in ob pravilni uri jo je treba jest.

Petra, copati so fantastični (in očala tudi)! Mogoče veš, od kod so? Sama iščem točno nekaj takega, ker sem grozna zmrzljivka.