ENAJSTI JANUAR


Danes bila pri mojem najljubsem travmatologu. Grem na operacijo in deadline je 11.1.2008. Ob sedmih zjutraj na stari travmi, ki jo, mimogrede, 'obozujem' (ste opazili 'narekovaje'?), tesc in brez panike.

Aaaaaaaa! Ze zdaj me je strah! Prijelo me je takoj, ko sem stopila iz ambulante. No, saj dohtarcek ve, kako sem mehkuzna ko gre za mojo nogo... Zato bo verjetno se toliko bolj pazil name:) Najraje bi prosila kar za dvojno dozo narkoze, da bi ja drzalo.

No, pa vseeno. Do takrat bova s Saro uzivale sto na uro, ceprav ne bova sle v toplice za newyear... Caka naju se kar nekaj pustolovscin.

Pa kup birokracije, saj moram sedaj urediti vse potrebno za varno varstvo Sare dva meseca, ko je jaz ne bom mogla nositi naokoli.
To bo verjetno kmalu postal moj glavni problem. tetkica jo bo lahko imela le ob dnevih, ko ne bo dezurna. In nekajkrat na teden ima pevske vaje, solo petje, cesar ji ne zelim odreci.
Torej, urediti moram kar velik zalogaj, saj Sara ne sprejme vsakogar, pa tudi vsakdo ni primeren zanjo, ker potrebuje le malo vec in drugacne nege.

Tokrat ne bom huda, ce me nihce ne pride pogledat v bolnico. Tokrat vem, da bom tam, ne bom presenecena, sokirana in zmedena. In zato tudi ne bom potrebovala druzbe, le malo se bom naspala, najokala in nastudirala matematiko:)

papa