KAKO PAŠEEE!


Hej hej!
Ne morem verjet, kje je Sara. V vrtcu!
Sicer je spet sprobala, ce ji bo ratal dobit prost dan. Zbudila se je okoli stirih zjutraj z malim jamranjem, nekaj se je matrala kasljati in kar ni hotela odpret ust, da bi lahko dihala... Ne, ona raje vlece tiste male atomcke zraka skozi ves zabasan nos. In to je zbudilo se mene, da sem ji sla spucat nos v upanju, da bova odspali se dve urici.

Ah, naivna mami:) Zaprem oci, pa spet... No prav, naj ti bo. Spet spucava in danes sem ji dala bolj zgodaj Operil P, da bo dama lahko dihala.

Zaprem oci, spet... Lacna kot volk. Grem po Actimel, ga spije skoraj na dusek, seveda v pocasni verziji:)

No, spet probavam zapreti oci, a ne gre. Mala se trudi in trudi in ji uspeva. A zato se ni sefica!

Malo cez 6 Sara zaspi, ko bi morali ravno vstati. Mami pa nebodigalena pridno stuhta, kako bo samo majckeno zadremala, cisto malo in se bo cez 10 minut zbudila...
Japajade! Spiva do sedmih. Uf, dobro, da sem jaz hitro zrihtana in dobro, da je Actimel ze v Sarinem zelodcku. Tako Sara dobi le se svojo dozo zdravil, umijem ji obraz in zobe, s prsti pocesem lase in: greva!

Valda guzva do amena. Med voznjo poklicem v vrtec, naj prisparajo zajtrk. In s tem se cist zrelaksiram in kar zacnem uzivat v polzji voznji. Kaj vse vidis v koloni. Kako gospod v kravati zajtrkuje, kako neki mamici ni vsec, da bo malcek zgleda prepozno v vrtcu, verjetno je tudi ona ze zamujala v sluzbo... Svasta, nekaj tudi dobrih mladih tipckov, ne morem verjet da tudi taki obticijo v koloni;)


Mah, super. Po dolgem casu spet brez Sare v narocju. Pocutim se super. Saj jo malo pogresam, ker sva v teh tednih njenega bolehanja ravno odkrili care legic in plastelina... Pa saj se bo igrala v vrtcu.

Meni pa se zdi, da kar malo bolje diham. Koliko vec opravkov obdelam sama. Neskoncno dolgo sem cakala na obcini za overitev kopij, bila naokoli po mestu... Pa sem ze doma, kjer me caka soba (se temu sploh se lahko rece soba, ali raje povem, da je bolj podobno Hiroshimi nekoc?).

Tkole kar dobim polet, saj verjetno vsaka mama ve, da je z otrokom tezko pospravljati...
Zato hitim. No, po drugi strani pa imam kar nekaj casa, saj je iskanje sluzbe dokaj neuspesno. No, danes sem nesla na posto nove prosnje in... Bomo videli, se pustim presenetit. Presenecenje je ze to, da kaj odpisejo ali poklicejo, da sploh ni frej.
Ce tako (redno) ne bom nic dobila, bo pa treba spet 'studenta' ponucat:)

In ste opazili, kako lep dan je danes? Jaz se pocutim kot spomladi, kot bi me nekaj 'dajalo'. Prav prijetno je:) (Pa se frizerja imam popoldne, juhu!)

papa