Kot je znano, sva zadnji teden s Saro preživeli s Sončkom v Elerjih. Z besedami 
še ne znam opisati vsega, kar se je dogajalo, razen če bi opisovala zgolj dejstva, dogajanja, smeh in solze.
V enem tednu sem v sebi dozivela toliko vsega, kot ze dolgo ne. Sedaj premlevam, shranjujem in analiziram vse, kar mi je bilo dano.
Bilo je enostavno cudovito in cudovito enostavno. Toliko besed in pomoci za nas, starse... in toliko ljubezni za nase male soncke...
Prejsnjo nedeljo sem vse orozje, ki ga nosim v sebi, odlozila, saj sem pricakovala toliko novega, neznanega in velikega. Ob vseh pogovorih, nekaj solzah, neskoncnem smehu pa sem prejela se vec. Terapija za duso in telo,
ki jo zdaj shranjujem in se smehljam.
Ja, smehljam se, ker sem se mocnejsa. Ker sem dobila tocno tisto piko na i, potrditev da sem kar sem in taka sem najboljsa.
Poleg vsega pa sem dozivela se ogromno pozitivnih odnosov, pristopov... presenecena;)
Ne vem, je krivo morsko ozracje, dejstva ali res misli ljudi? Namrec tam doli pri Ankaranu se je vse odvijalo ravno nasprotno kot tu pod planinami. Tam ni bilo v zraku nobenega tabuja glede Sare in njenega stanja, bila je samo Sara, taka kot je in taka je najboljsa.
Ze na zacetku, ko sva dobili spremljevalko, mi je slo kar na jok, kako zelo se je trudila z nama, nama posvetila res vso pozornost in veliko naklonjenost, celo ljubezen. Kar vzela bi jo s seboj domov, tako dobra je bila.
Saj veste, kako vcasih kar prevec nergam, ko gre za ljudi in njihov odnos do Sare. Ta deklica pa se je takoj priucila handlinga, Saro pa je poleg vsega navadila jesti kosilo brez frutka in palicnega mesalnika. Meni to verjetno nebi nikoli uspelo.
Kot drugo presenecenje pa je bil drug spremljevalec, ki se je kvazi zaljubil v Saro. Gospodic tridesetih let, pa ze na prvi pogled obozuje mojega otroka?
Najprej sem mislila, da mu je Sara sredstvo, kako priti do najine spremljevalke in jo osvojiti. A tudi ce se ne motim, v 19.mesecih se nisem dozivela, da bi kdorkoli kar tako lahko objel Saro, jo tako lepo gledal, bil tako zascitniski do nje in ji namenil tistih tisoc poljubckov.
Moja teorija se je sesula v prah. Pregnala sem misel, da bova vedno sami, ker sva 'tezki' za sprejet. In pregnala sem misel, da ne bom nikoli dovolj dobra.
Sem najboljsa. In Sara je po meni;)
Se nekaj fotk.
papa
še ne znam opisati vsega, kar se je dogajalo, razen če bi opisovala zgolj dejstva, dogajanja, smeh in solze.V enem tednu sem v sebi dozivela toliko vsega, kot ze dolgo ne. Sedaj premlevam, shranjujem in analiziram vse, kar mi je bilo dano.
Bilo je enostavno cudovito in cudovito enostavno. Toliko besed in pomoci za nas, starse... in toliko ljubezni za nase male soncke...
Prejsnjo nedeljo sem vse orozje, ki ga nosim v sebi, odlozila, saj sem pricakovala toliko novega, neznanega in velikega. Ob vseh pogovorih, nekaj solzah, neskoncnem smehu pa sem prejela se vec. Terapija za duso in telo,
ki jo zdaj shranjujem in se smehljam.Ja, smehljam se, ker sem se mocnejsa. Ker sem dobila tocno tisto piko na i, potrditev da sem kar sem in taka sem najboljsa.
Poleg vsega pa sem dozivela se ogromno pozitivnih odnosov, pristopov... presenecena;)
Ne vem, je krivo morsko ozracje, dejstva ali res misli ljudi? Namrec tam doli pri Ankaranu se je vse odvijalo ravno nasprotno kot tu pod planinami. Tam ni bilo v zraku nobenega tabuja glede Sare in njenega stanja, bila je samo Sara, taka kot je in taka je najboljsa.
Ze na zacetku, ko sva dobili spremljevalko, mi je slo kar na jok, kako zelo se je trudila z nama, nama posvetila res vso pozornost in veliko naklonjenost, celo ljubezen. Kar vzela bi jo s seboj domov, tako dobra je bila. Saj veste, kako vcasih kar prevec nergam, ko gre za ljudi in njihov odnos do Sare. Ta deklica pa se je takoj priucila handlinga, Saro pa je poleg vsega navadila jesti kosilo brez frutka in palicnega mesalnika. Meni to verjetno nebi nikoli uspelo.
Kot drugo presenecenje pa je bil drug spremljevalec, ki se je kvazi zaljubil v Saro. Gospodic tridesetih let, pa ze na prvi pogled obozuje mojega otroka?
Najprej sem mislila, da mu je Sara sredstvo, kako priti do najine spremljevalke in jo osvojiti. A tudi ce se ne motim, v 19.mesecih se nisem dozivela, da bi kdorkoli kar tako lahko objel Saro, jo tako lepo gledal, bil tako zascitniski do nje in ji namenil tistih tisoc poljubckov.Moja teorija se je sesula v prah. Pregnala sem misel, da bova vedno sami, ker sva 'tezki' za sprejet. In pregnala sem misel, da ne bom nikoli dovolj dobra.
Sem najboljsa. In Sara je po meni;)
Se nekaj fotk.
papa
2 comments:
že 6-tič gledam slikice tele tvoje prinčipeske.
Kolk je cortek :))
Vidim da sta uživali in da si si nabrala dovolj moči za podvige. Pa super se imjta še naprej.
Že iz slik se vidi, da je bilo krasno! Želim vama čim več takšnih dogodivščin in da bi spoznali še veliko tako super ljudi, kot so ti, o katerih pišeš ...
Hvala za slike. Super so! Tako kot vedve. :) Lepo se imejta. :)
Post a Comment