vrtec

Jutri greva na ogled vrtca hansa Christiana Andersena.
Malo sem zivcna. ceprav vem tocno, kako bo:

iskali bova parkirno mesto, profesionalno parkirali in se odpravili proti vhodnim vratom...
nic takega torej.

ce bo zaklenjeno, kar pricakujem, bova pozvonili.
zato ne smem pozabiti ocal, da bova sploh nasli zvonec=)
in ko se nama vrata odprejo:zur!

spet tisti vonj po vrtcu, po otrocih, po zajtrku, po umivanju rok...
vonj, ki sem ga vonjala skupaj s Saro, ko je bila v trebuscku.
no, potem pa:

o, dober dan! kako ste?
prisla bo specialna pedagoginja, pa vzgojiteljica oziroma pomocnica
bo malo pokukala, menda bova spoznali tudi tamkajsnjo fizioterapevtko.
predvidevam, da bodo pozdravile tudi Saro?
o punca, kako si velika! in lustna!

pogovor bo najprej o njej, kaj ji je, kako je sedaj z njo in kako to vse skupaj stoji.
nic takega, spet bom imela svoje veselje razlagat o virusu, ki je vecini spanska vas.
ampak meni je to fino, da razsirim obzorja in potem vem, da nisem edina, ki ve kaj to je.

no, kar bo sledilo, me pa prav zanima.
nama bojo predstavile otroke?
razkazale prostore? tudi kuhinjo?
in ojoj, komaj cakam, da vidim garderobo!
v vrtcih so mi namrec zelo vsec garderobe.
predvidevam, ker je to razvojni oddelek, da imajo garderobo v stilu, kot v jaslih, kjer so omarice
in ne samo kljukice za bundo in dezni plasc.
no, pa tudi samo kljukice bodo v redu=)

zanima me, kaksno imajo dekoracijo...
hmmm, disi po nekih jajckih. vse porisano, umetnisko.
da dobim kaksen navdih za sobotno pacanje=)

in kar me najbolj fascinira, da sploh pisem tale post...
celotna organizacija v ljubljanskih vrtcih.

spomnim se, kako sva se lani prijavljali v kamniskega:
odnesli sva prosnjo, zdravnisko priporocilo...
tu se je zataknilo.
sama nisem znala prebrati, kaj je zdravnik napisal, iz pogovora sodec
med njegovim pisanjem, sem mislila, da pise, da ima nekaj tezav, ampak da priporoca vrtec.
no, on je pa napisal, da priporoca razvojni oddelek v kamniku.
tisti hip nisem vedela, a sem neumna jaz ali on.
zdravnik, ki zivi in dela nekaj metrov stran od vrtca, sodeluje s to ustanovo,
bo pa ja vedel, da v kamniku ni razvojnega.
no, pa sva kljub velikemu stevilu pik odpadli:(
in odgovor tajnice v vrtcu:
'za take nimamo prostora, to zahteva posebne ljudi, veliko dela
in res je najbolje, da imate otroka kar doma, saj se ni za v vrtec.'

ojoj, moje razocaranje je bilo kar precejsnje.
sploh nad tem, da moj otrok je pa prevec drugacen, da bi se druzil z zdravimi?
takrat niti ni bilo tako ocitne razlike, ampak naj ji bo...

in sedaj zadnja dva tedna, ko se zanimam za prosto mesto v ljubljanskih vrtcih:
to je super.
zanimanje po mailu sem poslala povsod.
vprasala na forumu, kjer je bil odgovor super in takoj.

naslednji dan sem se ze menila z vrtcem najdihojca v siski...
super, se bodo potrudili, naju bojo spravili nekam noter.
zakaj?
ker tak otrok res rabi varstvo...

se isti dan dobim klic iz vrtca pod gradom.
nekaj informacij ter stevilko kontaktne osebe.
super.
prijazni da se rece. z neskoncnim srcem.
zakaj?
ker tak otrok rabi vrtec, druzbo...

naslednji dan klicem v Andersenov vrtec:
'ja, smo seznanjeni, ste se zanimali' mi rece.
'pridite nas pogledat, kdaj lahko pridete?'
'ne, nic papirjev, se bomo potem vse zmenili, imamo prostor, se ne mudi...'
super.

se en dan kasneje:
vrtec ciciban:dobim obsiren odgovor po mailu, skupaj s prijavnico.
vendar sem imela samo tisti vecer cas za izpolnit in poslat...
le kako naj to naredim, ko printer ne dela?
pa si recem, ena moznost manj.
ah bo ze.
ampak prijazni so vseeno, se potrudijo,
kot bi hoteli prodati zadnji avto.

in danes, klic iz vrtca ledina:
jeseni se sprosti prosto mesto v razvojnem oddelku,
zaenkrat ni kandidata.
in zopet, se vam ne mudi, dobim stevilko, poklicite po praznikih.
super!

res, kaksna je to razlika!
clovek bi mislil, majhno mesto, bolj osebni odnosi, prijazni...
veliko mesto, neosebno, uradno...
mene je vsekakor presenetilo.
in kako se delavci/ke, ki imajo ze tako prevec dela
z obravnavanjem prosenj in krotenjem malih nadebudnezev,
posvetijo eni mami, ji iscejo prostor, dodatne moznosti, si vzamejo toliko casa, kot ga ona zeli,
da ji vse razlozijo, jo razveselijo in ji dajo tako veliko upanja.

res, kar ne morem verjeti!
in jeseni:

VRTEC, PRIHAJAMO!
(bodoca vrtickarica Sara)