IZLET

no, pa sva si ogledale vrtec.
prijazno, domace, veselo.
nasle sva ga kar hitro, je skrit za ovinkom=)
tudi parkirale sva res profesionalno, le kako mi vedno uspe?
(ze trkam, da ne bom popoldne dobila prve kazni...=))
osebje: SUPER

no, pa mi je blo ob odhodu malo nerodno, ker sva kar sedeli
in govorili, namesto da bi na hitro opravili in jim dali proste roke=)

sedaj bom izpolnila prijavnico in komaj cakam na odgovor!
in da septembra peljem Saro v vrtec!
JUHU!

no, razmisljala pa sem tudi...
debata je nanesla na obdobje po vrtcu, ko gredo veliki malcki v solo...
nimam pojma, kako bo takrat s Saro.

sem pa opazila, da vedno, ko mi omenjajo razne sole, OVI (oddelki vzgoje in izobrazevanja)
in podobne institucije, se vse poslusam in sprejemam komentarje.
ko pa mi kdo omeni zavod, kamor bi Saro dala in bi mala tam zivela.
takrat recem, o ne, o tem ne razmisljamo, bova lepo doma zdrzali.

in kot eno veliko nakljucje sem danes dobila mail, s temo o teh zavodih...
mi da mislit.

ce pogledam na najhujsi scenarij, ki lahko doleti Saro-
se vedno upam, da bom dovolj mocna, da jo bom imela ob sebi, ji nudila
ustrezno nego, terapije in druzbo.
zadnje, kar si zelim, je da bi morala Sara cas prezivljati v zavodu.

ampak zaenkrat smo majhni in vztrajni=)
komaj cakam, da se zbudi, da ji spet prisepnem, kako posebna je
in kako jo imam rada!

potem pa hitro hitro na sonce, pocakat tetkico=)
danes dobimo zupanov stolcek.
se bomo spet peljali na gorenjsko ponj.
in obetajo se nam (no, se najbolj Sari) reforme v dnevnem redu=)
o tem kdaj drugic-da ne bom hvalila dneva pred vecerom=)

en soncen pozdravcek izpod kamniskih planin!