NEDELJA

Dopoldne sva s Saro prav počasi vstopale v dan.
Lenobno sva vstali, a kar na hitro, saj me je Sara kakšno uro skupaj kregala, naj se spravim pokonci (nebodilena mi je ratal kinkat celo uro ob njenem jamranju).
Potem sem ji počasi skuhala zajtrk - 'skuhala' no, pogrela mleko in pripravila sadje in piškote za zraven=) pojedla je rekordno hitro, saj je mogla bit Sara ob osmih že precej lačna...
Potem je še bolj lenobno dobila zdravila, kot vedno jih je nekaj pristalo na plenici pod glavo...
Po obredu umivanja sva se končno spokali ven, da sva pozdravili strica sončka=) Končno je prišla tetkica od maše in šle smo na Homec, k Sarini babici na grob. Tam imamo čudovit razgled na (skoraj) celoten Kamnik z širšo okolico.
Na urniku pred spanjem je bila še telovadba, a je bila Sara za kaj takega preveč zmatrana=) Uspela je še pojesti velecenjeno sadno skuto in kinknila je za celo uro in pol (btw to je malo).
Medtem sva s tetkico skuhali slastno kosilo: saj mi kar rata ne se zadržat in valda sem se napokala do konca! Po Sarinem obredu papcanja sva se na hitro spokali in odšli na Gorenjsko=)
Peljali sva se s Corso, hvalabogu, saj najina petka nebi zdržala s tisto kapljico bencina v rezervoarju (btw čakamo sredino preživnino, da gremo tankat).
V Šenčurju sta naju pričakale Katarina in Ada in odbrzele (ja Katarina, kar malo hitro smo šle, a ti si verjetno spredaj bremzala, da sva te lahko dohajale) smo proti vasicam pod Storžič k Rose Ann in njenemu velikemu malemu.
Klepet je bil sila prijeten, Sara zelo vljudna. Pohvale vreden priden otrok, ki je spet prišel na svoj račun: opazovanje simpatičnega in sila pametnega fantiča ob igri, neskončen trud komuniciranja in kar zna najbolje: lezenje pod kožo vsem okoli nje=)
Prijetno popoldne se je prehitro končalo, sedeti in klepetati je sila fino. Sploh z ženskami, ki so res kul in ki ti nikoli ne sporočajo česa med vrsticami. Lahko poveš kaj misliš in vedno boš slišal direktno, kaj mislijo one.
Med potjo nazaj je Sara spala in v avtu sem lahko poslušala meni drage komade... sicer stare, a dobre, ravno pravšnje da so misli ušle v davne čase...
Sara sedaj lepo spi, ta otrok je preveč priden in idealen=) (trkam)
In jutri: nov dan, nove poti...