KAHLICA

Sara je, odkar je odkrila lulanje in kakanje v kahlico, suha.
Ne vem, ali noce vec v plenicko, ali je ugotovila, da se udobneje pocuti, ce je suha ali pa ji je kahlica tako zanimiva.
V glavnem, danes ko sva se vrnili iz sprehoda (btw.arboretum volcji potok se ze pripravlja na razstavo tulipanov...) je bila suha. Komaj caka, da prideva domov, in da gre na kahlo.
Potem sva pojedli, in ker je 15 miut nazaj lulala, sem predvidevala, da bo lepo zaspala.
Jok brate, odpade! Ker Sara ne zna govoriti, se sporazumeva drugace. Malo jokca in stokca,
vsako stvar nakaze drugace in zdi se mi, da jo malo ze razumem.
No, in je postokcala, tako da sem jo dala se enkrat na kahlo. Po globokem zavzdihu je spet lulala.
Nazaj v posteljo, ceprav se mi je zdelo, da jo se nekaj muci. Po pol ure pocivanja (pazi, to je bilo pocivanje in ne spanje) je spet jamrala, dokler nisem probala vsega: caj, ce je mogoce zejna... calgel, ce ji raste zob... sprehod cez stanovanje, da vidi da nic ne pocnem brez nje... nakar sem jo dala spet na kahlo: kakamo=)
Zdaj lepo lezi v postelji, se nekaj pogovarja z zivalicami in Pujem in zeha.
Madonca, jaz pa vsa presenecena nad tem otrokom.
Kar ne morem verjet! In ko smo ze kupili kopalke, se zdaj veselim, da jih bomo mogoce celo nosili... zraven deke in brisac na plazi pa bo kahlica cakala, da jo Sara vsa vesela napolni=)

Ampak saj pravim, bomo videli. Upam, da ni samo preveliko veselje nad spremembo in da ni samo dvotedenska modna muha v nasi hisi...

Pozdravcke!