... Je pa res malo trapasto.
Nisem navajena jokati ob filmih. No, nisem bila navajena.
Dve leti in pol nazaj sem nehala gledati grozljivke. Prej sem imela te najraje in ni ga bilo dovolj groznega filma zame.
To je bil šele začetek.
Potem sem začela premišljevati med najbolj 'praznimi' filmi. Ja, med tistimi, ki sploh ne nosijo nekega sporočila.
In sedaj, nocoj sem ob enem filmu čisto na koncu zajokala.
Čisto banalna scena. Dnevnik Bridget Jones. Enkrat sem ga že videla po odlomkih. Takrat mi je bil ok. Zdaj mi je šele proti koncu postal všeč.
Pa ne všeč. Le nekako me je ta film danes prisilil, da sem spet malo pomislila.
In kaj sem mislila takega, da sem potočila solzice?
Enostavna misel, vprašanje, ki kdaj prav dramatično privre na površje:
'Zakaj hudiča jaz ne morem imeti fanta?'
Vprašanje si postavim zgolj v smislu, zakaj sploh noben ne pogleda za mano? Zakaj nisem nikomur všeč? Zakaj se pa vame nihče ne zatrapa?
Odgovore seveda iščem v svoji preveliki prepričanosti v svojo preveliko nepopolnost.
Kadarkoli na to temo pogledam realno, vedno ugotovim enoinisto dejstvo: Rada bi imela fanta, sedaj celo vem, kakšnega (a verjetno v enem kosu tak ne obstaja), a na žalost nimam ne časa, ne volje zanj. Enostavno si ne predstavljam še nekoga v svojem življenju. Ni prostora.
Ampak, včasih bi pa le pasalo slišati iz kakšnih ust: Ej, spraševal je zate... Ej, njemu si pa všeč... Ej, veš kdo mi je rekel da si luštna...
Jutri bo težek (se morda napiše težak?) dan, a ko bo mimo 'the dogodek' bom imela res precej časa za razmišljanje... O čem bom razmišljala? O tem, ali res šteje le idealna postava, lep obraz in karakter ter stil enak kot ga imajo vsa dekleta-da te nekdo opazi?
Uf, vsaj en teden bom lahko tuhtala. Mogoče pa ob vsem tem izgubim kak kilogram in mozolj, pa bom bliže povprečju in kakšnemu pogledu.
Pa si sploh želim biti povprečna? Ne bi raje vedela, da sem nekomu všeč tudi malo debelejša in sploh vsa nepopolna?
Hmm...
Nisem navajena jokati ob filmih. No, nisem bila navajena.
Dve leti in pol nazaj sem nehala gledati grozljivke. Prej sem imela te najraje in ni ga bilo dovolj groznega filma zame.
To je bil šele začetek.
Potem sem začela premišljevati med najbolj 'praznimi' filmi. Ja, med tistimi, ki sploh ne nosijo nekega sporočila.
In sedaj, nocoj sem ob enem filmu čisto na koncu zajokala.
Čisto banalna scena. Dnevnik Bridget Jones. Enkrat sem ga že videla po odlomkih. Takrat mi je bil ok. Zdaj mi je šele proti koncu postal všeč.
Pa ne všeč. Le nekako me je ta film danes prisilil, da sem spet malo pomislila.
In kaj sem mislila takega, da sem potočila solzice?
Enostavna misel, vprašanje, ki kdaj prav dramatično privre na površje:
'Zakaj hudiča jaz ne morem imeti fanta?'
Vprašanje si postavim zgolj v smislu, zakaj sploh noben ne pogleda za mano? Zakaj nisem nikomur všeč? Zakaj se pa vame nihče ne zatrapa?
Odgovore seveda iščem v svoji preveliki prepričanosti v svojo preveliko nepopolnost.
Kadarkoli na to temo pogledam realno, vedno ugotovim enoinisto dejstvo: Rada bi imela fanta, sedaj celo vem, kakšnega (a verjetno v enem kosu tak ne obstaja), a na žalost nimam ne časa, ne volje zanj. Enostavno si ne predstavljam še nekoga v svojem življenju. Ni prostora.
Ampak, včasih bi pa le pasalo slišati iz kakšnih ust: Ej, spraševal je zate... Ej, njemu si pa všeč... Ej, veš kdo mi je rekel da si luštna...
Jutri bo težek (se morda napiše težak?) dan, a ko bo mimo 'the dogodek' bom imela res precej časa za razmišljanje... O čem bom razmišljala? O tem, ali res šteje le idealna postava, lep obraz in karakter ter stil enak kot ga imajo vsa dekleta-da te nekdo opazi?
Uf, vsaj en teden bom lahko tuhtala. Mogoče pa ob vsem tem izgubim kak kilogram in mozolj, pa bom bliže povprečju in kakšnemu pogledu.
Pa si sploh želim biti povprečna? Ne bi raje vedela, da sem nekomu všeč tudi malo debelejša in sploh vsa nepopolna?
Hmm...
4 comments:
Kje pa piše da si vsa nepopolna? Dej dej...operacija bo tiktak mimo, ti pa medtem premišljuj o čem zelo lepem...
Držim pesti!
Petra, samo tole bom rekla, nihče ni popoln! In za vsakega na tem svetu obstaja boljša poloica, eni morate na to žal čakati mal dlje, nekatere nas je ta boljša polovica že doletela. Nikakor pa ne obupaj. In zagotovo je nekje nekdo, ki te že opazuje in te spoštuje in ceni zaradi tega kar si!
Držim pesti za operacijo, da bo hitro minila in ti namenila čim manj bolečin.
papa
Popolnost je vedno ovira za ljudi, ki ne vidijo v srce,ki ne znajo poslušati,ki ne čutijo drugega.Ko imaš nekoga rad,ko ljubiš ni pomembno nič drugega , kot to da je tu zate,da te dopoljnjuje,da se s teboj sporazumeva skoraj brez besed in da misli nate,te poboža in ti da tako vedeti, da si popolna zanj.Ko te nekdo prime za roko in ti da vedeti,da je tu zate, takrat je to popolnost.
To pišem na dan , ko si bila operirana in upam, da te ne boli preveč in HVALA saj veš zakaj.
LP
petra ke si zdaj a je vse v redu
Post a Comment