POCITNICE
S sredinim praznikom so se tudi pri nas doma zacele pocitnice. Danes je Sara namrec doma, saj v vrtcu izvajajo dezurstva v drugi enoti (za katero se vedno nimam pijma, kje je) in to pomeni nic njenih ljubih vzgojiteljev.
No, Sari je zgleda tudi tako vsec, ceprav bi bila jaz bolj produktivna 'sama'.
S pocitnicami pa so se zacele priprave na praznovanje Sarinega drugega rojstnega dne: tetkica pece piskote, pecivo... Mene pa se caka, da se spravim k pecici...
No, jaz nisem ravno za peko slascic, ceprav bi bila zelo vesela, ce bi mi enkrat le ratalo. Pa pac ne. Muffini so me nazadnje videli pred pol leta, ko so se sesedli... Znam narediti le dober biskvit, rumove kroglice in speci kruh v kruhomatu:)
No, pa se bom namesto tega spravila kuhat kosilo, kar mi gre odlicno od rok. Eh, vsaj za nekaj sem dobra:)
Prav tako me caka se napihovanje balonov, krasenje po hisi in sploh, najprej vse pospraviti...
Malo razmisljam, kako bo vse skupaj... No, saj bogve koliko povabljencev bo sploh prislo, ker odziva ni bilo prav velikega. Letos smo povabili le druzinice z otroki, moje 'senemame' prijateljice bodo na vrsti za kofetkanje cez teden:) Bognedaj, da jim povem, da je Sara vceraj spet malo kazala naklonjenost novi virozi z vrocino in bruhanjem...
A danes je ze konec, je zdrava:) Le se ura jo malo 'daje', nikakor ji ne morem sledit. Vsak dan je bolj zaspana, vceraj je zaspala ze pred sedmo zvecer! In upam, da bo jutri zdrzala do konca zurke:)
Mogoce pa samo jaz ne ujamem ritma z njo...
Zvecer me caka ogromno dela... A komaj cakam, da vse postorim, da se bom cel vikend posvecala le Sari in gostom. Jutri zjutraj tetkica prinese se torto, damo gor svecko in rajanje se bo pricelo:)
Ja, ze zjutraj pride Sarina babica. Upam, da tokrat ne bo ista pesem kot zadnjic.
Vcasih bi si rada rekla, saj je brez veze. Vcasih me moti misel na to, da bom s Saro doma cakala, ji pravila, kdo pride, ji dejala, da jo imajo radi, potem pa nikogar ni. In ta misel me mori najbolj.
Mori me predvsem to, da si zenem k srcu, da jim vedno recem 'ja' samo zato, da bo dobro za Saro, da jih bo poznala...
Zelim si, da bo ta vikend pravljicni... Zelim si, da bi v nedeljo vstala pred Saro in ji ob prebujanju zapela pesmico in zazelela vsega lepega in pravljicnega...
Zelim si, da bi bila Sari dobra mami, da jo bom vedno ljubila in sprejemala taksno, kakrsna je.
A to zelim sebi... Sari pa zelim...
... To zveste na njen dan:)
(Samoocku pa hvala za predcasno voscilo, je ze pogledala princeske in rozice:) Hvala!)
papa
1 comment:
Moram samo rečt, da mi je vajina slikca fuuull všeč, človeku kar nasmeh na ustnice privabi, pa še
VSSEEE NNNAAAJJJJBOOOOLLLLJJJŠŠŠEEEE!!!
LP, Klara
Post a Comment