UTRINKI

Bil je dolg 'vikend'. Hja, vikend...no, saj je ze sreda:) Ampak pri nas si dneve, tedne in tudi vikende omejujemo sami:)

Torej, v soboto smo bile spet v Avstriji. Tam je namrec doma najboljsa Milka tega sveta:) Ah ne, nekaj malega svezih trenirk za naso princeso...

In valda, kam smo zavile na poti domov? V McDonalds! Ja no, nekaj nemscine ze razumem, pa tudi povem kaj malega. Ampak to je tako, zelo po solsko. pripeljem do prvega okenca. Odprto, nikogar tam... In? Überraschung! Tri metre nazaj je mikrofon, po katerem bi morala narociti. Ha, ha. Za mano pa domacin s terencem. Kaj zdaj? Zenska se ze dere v zvocnik, kaj bomo narocili...
Vsa rdeca v obraz le poskusam zadnjemu dopovedati, da se nisem skozi prvo stopnjo, nekajkrat dam v rikverc in koncno mu kapne. Gre nazaj, da se jaz koncno lahko derem v mikrofon. Zenska me zacuda razume:) Vsa ponosna zapeljem naprej, spet do tistega odprtega okenca z blagajno in cakam, ce bo kdo prisel pokasirat. Nikogar. Moski za mano je v tem casu verjetno dojel, da moje tablice res niso podobne njegovim in da 'nisem iz mesta'. Mi pozuga, naj grem naprej.
Koncno, pri naslednjem okencu lahko placam in dobim naroceno.
Odpeljemo in s tetkico ugotoviva, da v Avstriji cvrejo stokrat boljsi krompircek kot pri nas:)


V nedeljo pa nas je cakal kar dolgo pricakovani dopust. Jaz sem ga bila res ze potrebna. Sarina dva tedna bolehanja sta me cisto izmozgala.
Pot je bila dolga, a zanimiva. Sara je uzivala, kot vedno. In brez problemov smo nasle cilj: Moravske toplice.


Se isti dan smo v bazenu srecale mladoporocenca B. in M. in kar bolj domace sem se pocutila:) Sara je enkrat kihnila, od tega je prislo ven nekaj (ne bom rekla malega) smrklja in zgleda je bil to 'zdravilni kih'. Od takrat naprej je zdrava, brez vsakrsnega znaka prehlada. Jupi:)
Bioritem je imela Sara prav pocitniski: Nic dnevnega spanja prva dva dni in ponoci zur. Pa ne kaksen jokec, ampak enostavno se je zbudila in gledala kot sova in cuk skupaj. Ko se je koncno namucila s smehom in njenim govorom, da me je prebudila, je bila ze tako lacna, da je se cel obrok zmazala v postelji, sredi teme in brez slincka.
Prvo noc je po pravem zajtrku nadoknadila na kavcu (sama), drugo pa kar sredi noci, na istem mestu, le da je imela ob sebi se naju s tetkico. Tretji dan je cez dan spala tri ure in se celo noc!
Res jo je zdelala tale voda:) In veseljacenje.
Z vami delim nekaj fotk, a vam ne morejo pricarati tega vzdusja, ki ga zna ustvariti samo Sara.









In mami? Jaz sem se vedno zmatrana. Ze pet noci nisem prav veliko spala. Ce je bilo casovno solidno, je bilo zelo svoh.
A cez dan uzivam. Sara naredi zivljenje krasno!
Vmes sem se nekajkrat vprasala o kakem nepomembnem dejstvu, a... Saj je bilo cisto nepomembno. Naprimer to, da me jutri caka kontrola pri zdravniku in dogovor za reoperacijo, kar mi nacenja zivcke. In naprimer to, da se nikakor ne morem naspati, spociti, sprostiti. In naprimer dejstvo, zakaj hudica pri svojih 23. ostajam samska? In se to, kako bom prezivela naslednjih nekaj tednov (no, kar tri mesece), ko Saro caka spet gora pregledov (7 specialistov) in mene nic vzpodbudnih besed?

Predvidevam, da bom zalaufala 'motorje' in si nadela tista mavricna ocala. Toliko barv pricara zivljenje cudovito, nasmeh na usta in lepe misli... Baterije bom najprej nafilala s prebiranjem Marcotovega smsa. No, ze samo s tem bojo kar precej polne:) Portugalci pac znajo objeti na daljavo!

... Konec koncev pa se blizajo praznovanja, rojstni dnevi vseh po vrsti in odstevanje se bo pocasi pricelo:)

papa