PRVIC ZARES BOLNA


Za vikend se je obetalo polno dogodivscin. Ze v soboto smo marsikaj dozivele, saj so bili v Kamniku ponovno 'Dnevi narodnih nos'...

Bilo je nekje med prvo in drugo uro ranega nedeljskega jutra, ko je Sara pricela jokati. Bil je cisto drug jok, kot sem ga vajena. Ce je ze kdaj zajokala sredi noci, je bilo za nekaj sekund, malo bozanja in - konec. Tokrat bozanje nikakor ni bilo dovolj.

Vzela sem jo iz postelje, odnesla v dnevno sobo in prav trapasto studirala, zakaj moja princesa kar zari. Nakar sem z njo v narocju skoraj stekla nazaj v sobo, pustila na stezaj odprta vrata, da bi se malo ohladila (soba) ter jo zacela slaciti. V svojem spalnem pajacu je bila kot prekuhana in ko sem ga koncno spravila dol (je ze malo pretesen in se tezje slece), je bila ze malo bolj vesela.
Termometer pod njeno majceno podpazduho je pokazal 38.8 stopinj. Sara pa je se naprej jokala.

Vse moje vedenje je bilo do sedaj le teoreticno. Pa se to, kar sem sploh vedela, se spomnim iz vrtca, kjer sem delala in sem morala vedeti, kako ravnati s S. iz skupine Pticki, ki je imela pogoste vrocinske krce. No, nekaj malega pa sem si zapomnila od sestricne, saj je bil njen mali J. pogosto vrocicen, in to ravno cez noc.
Vedela sem, da moram narediti ravno obratno, kot pri odraslem, ce hocem zbiti vrocino.

Medtem pa je ze prisla tetkica gor. No, in je vskocila z vso vnemo. Tako sem jaz Saro le tolazila, ji dala piti, tetkica pa nama je nosila mrzle obkladke, pod katerimi se je Sara kmalu pomirila.
Takoj smo vse tri domnevale, da gre le za rast novega zobka. V vrtcu se je verjetno zadeva le pogrela do te mere, da sem tudi jaz obcutila, kako zares zgleda rast zob.

Proti jutru smo zaspale nazaj, a to seveda ne pomeni, da je Sara zato spala kaj dlje, da bi nadoknadila. Ah, kje pa! Princesa ne zamudi lepega dne:)
Za nedeljo smo planirale izlet na Brezje, nedeljsko kosilo zunaj (sem ga sploh ze kdaj dozivela?) in kratek sprehod po Bledu...No, pa je, kot ze dva vikenda poprej, vse odpadlo.
Pa smo si naredile mini zurkico v dnevni sobi. Sara je bila pogumna, celo prav veselo je pustila, ko sem ji dala svecko, popila je pa toliko, da se sama nisem mogla verjeti. Sara namrec pije zelo malo in tokrat so bile tri flaske totalen rekord.
Vmes smo se igrale, prebrale nekaj knjigic in se crkljale na vse pretege. Tipicno razvajanje torej. No, vecinoma smo se res samo crkljale, saj Sara ni imela nobene volje, bila je vsa pregreta in zmatrana. A tako utrujena, da tudi spati ni mogla prav veliko.
Cez dan je vrocina padla in Sara je postala bolj razpolozena, celo cebljati je zopet zacela.

Skoraj sem bila ze odlocena, da je zdrava in greva normalno v vrtec. A je zvecer ponovno zakuhala, zato je pred spanjem dobila svecko, ceprav je bila temperatura malo nizja. A se je obneslo. Zaspala je brez problema in spala celo noc.
Danes pa je vseeno doma, da se malo poleze. Sama vem, kako je, ce se ne pozdravis do konca in gres med ljudi ter 'zbiras' bacile. Tega ji ne privoscim, zato se raje crkljava.

Jutri pa naju caka res en super nov teden, saj bo zapolnjen tudi s terapijo pri dr. Tasicu. Morali bi iti ze danes...no, bo pa jutri opravil dve za Saro.


Edit: No, smo že zdravi. Recimo:) Včeraj je že pridno vrtičkala, staknila hud prehlad, a je brez vročine in zato tudi danes vrtička naprej:) In ker me še niso klicali, je zgleda tudi to pozdravljeno. Nabiramo odpornost na smrklje, haha:)
Ali pa samo spi, kot to rada počne zadnje dni...