SE SLABE TRI MESECE...

...In Sara bo stara dve leti.
Danes sva bili v RA in Sara je bila zelo pohvaljena. Pediatrinja je bila zadovoljna z njo, z njenim odzivom, z njenim kazanjem custev, nejevolje in veselja.
Sedaj se je koncno zredila in presegla dvomestno cifro na tehtnici. Tezka je 10,1 kg. Merimo jo bolj tezko, nazadnje je bila dolga (in ne visoka?) okoli 84 cm.

Sicer pa zadnje case od vsakogar slisim, da je Sara res napredovala. Odkar sva spoznali dr. Tasića, je drugacna, boljsa. Celo tetkica, ki ni in ni hotela verjeti v moje prepricanje, da lahko pomaga, sedaj potrdi, da je njena necakinja super. In tako jo je pohvalila danes tudi zdravnica.
O kontroli glave ne bom izgubljala besed, saj je bila temu namenjena glavna lepa beseda. Koncno je bilo na tem podrocju stanje normalno, brez pripomb.

Doma smo dokoncno pospravili otroski stolcek za hranjenje, ker je bil v kuhinji samo za potuho. Imamo prilagojen Zupanov stolcek in cas je, da ga sprejmemo medse. Do sedaj ga je kar lahko prenasati, v glavi mu kdajpakdaj namenim kaksno grdo zmerljivko, Sara pa bo kmalu njegova ljubljenka.
Prej sem pri zajtrku vedno obupala nad tem stolom in sem Saro presedla v navaden stol. A s tem ji nisem nic pomagala. Zupanov stolcek ima namrec prav posebno obliko, ki daje doloceno oporo, ima vlozke za podporo medenice in za treniranje sedenja. (Bom enkrat pripela slikico)
No, v zadnjem tednu, odkar se Sara malo bolj matra s sedenjem (mami pa se bolj), so rokice zacele delovati s polno paro. Na levi roki ima celo nekaj modric, ker tako maha z njimi. Njeni krceviti gibi namrec kar hitro udarijo ob kaksen rob in na plan prihajajo majhne rjave modrice. Zacuda niso taksne kot moje, saj te ne spreminjajo barve, le pridejo in prav tako tudi grejo.

Ta teden je Sara obiskala tudi frizerja 'pri mamici v kopalnici'. Koncno se ne jokava vec ob razcesavanju kodrov in frizura ze nekaj dni stoji, kot bi bila ravno iz salona:)
Tudi mami je ze potrebna nove frizure in sveze barve las;)

A do druge svecke bo se pestro. No, saj je ze. Vsak dan namrec opravki, kar vrstijo se in ko ze vidis konec, se pojavi nekaj drugega.
Trenutno je glavna skrb dobiti zdravila za Sarino epilepsijo. Sedanjih namrec nikjer vec ni na zalogi, saj so jih ze lani nehali proizvajati. Zaloge pa so koncno posle, danes greva po zadnji dve skatli v lekarno v Ljubljano.
In sredi avgusta dobiti nevrologa? Samo on lahko odloci, katera zdravila bomo jemali sedaj. Danes sem klicarila, pa sem po nekaj prevezavah dobila samo napotek, naj poklicem v ponedeljek.
Tu je se stara mama, ki ji pesa zdravje, a hkrati tudi zdravstvo, saj nic ne odkrijejo.

In priprave na vrtec. Pri delovni terapiji smo prisli 'kaksen centimeter' dalec z ucenem hranjenja. Me prav zanima, kako lacna bo Sara v vrtcu. Namrec, zelo je navajena jesti pri meni, ali drugace receno, imava nek svoj nacin hranjenja. Je sicer pravilen, a precej 'drugacen'. Dobila sem tudi (nepreverjeno) informacijo, da se je skupina v 'najinem' vrtcu napolnila, torej bo sest otrok, od tega stirje novi. In to spremeni precej, pravzaprav celo podobo o uvajanju in morebitnem Sarinem napredku. A se puscam presenetiti in bomo videli.

Do prvega dne v vrtcu imava se nekaj casa, da izkoristiva poletje do konca. Do sedaj sva uzivali, kot ze dolgo ne in ze delava nacrte, kako bova iztisnili se nekaj tednov veselja in smeha:)
Vsekakor nas cakajo nakupi jesenske garderobe v Celovcu, izbira najlepsega nahrbtnika za vrtickanje in kaksen dan kopanja v toplicah:)
Mamico pa poleg vsega tisci ucenje in pripravljanje 'terena' za najin novi podvig, terapijo po Vojti v Stari gori. Tega se res ze veselim (obojega;) ).

V veselem pricakovanju druge svecke:) se beremo...
papa