DEŽ IN SONCE

Danes sva s Saro cisto zares telovadili. Na najini veliki rumeni zogi, na d o l g e m vijolicnem valju, na mali modri zogi in na p r o s t r a n i rdeci blazini.
Zadnje case sva namrec telovadili bolj na hitro. Naredli sva vaje, da se je Sara sprostila in potem zvadili vse polozaje: sedecega, na vseh stirih, klecanje in dvigovanje.

Ponavadi so bili tudi dnevi vedno natrpani. Zato sva telovadili bolj sproscujoce, ob igri na blazini ali v dnevni na tleh. Najbolj nama lezi risanje, branje knjigic, pihanje mehurckov in opazovanje 'pojoce' mizice. Jaz ob teh aktivnostih Saro malo sprostim in hkrati povadiva nekaj pravilnih polozajev.

Imam pa vcasih slabo vest, ker Sara hodi z menoj po opravkih. Ta cas bi lahko bolje zapolnili, sploh pa bi zanjo lahko bilo bolj produktivno, kot le neko napol polomljeno sedenje v vozicku. Sari opravki verjetno se bolj presedajo kot meni. A vsak dan se morava prav organizirati, da speljeva vse cez teden. Vcasih celih pet dni v tednu mine v znamenju zgodnjega vstajanja in hitenja, da nama bo ratalo.

Te dni naju caka prav posebej prijeten opravek, o katerem boste zvedeli ob priliki. In pa kup tistih nujnih, ki jih nikakor ne smem spustiti. Sedaj bosta dva tedna cisto napolnjena, sploh ce zeliva vmes kaksen dan uzivati in iti na dobro kavico. Si moram kar seznam narediti. Na njem so neplacane poloznice, ki se jih je kar nagrmadilo za dva meseca skupaj, pa izdelava Sarine invalidske kartice, temu primerno se mora Sara tudi fotografirati. Nekako morava prodati najino petko, ki bi jo vsi imeli, a nihce je nebi placal. Razgovor na zavodu za solstvo glede Sarine odlocbe, moja noga ima pregled pri zdravniku, prijal pa bo tudi kaksen sprehod, se posebej tisti z Lanom. Oddati morava tudi vlogo za znizano placilo vrtca in dobro izkoristiti sredin prosti dan. Tega bova preziveli s tetkico, ce bo vreme, verjetno v kaksnih termah. Testirati morava kar nekaj nahrbtnikov za nosenje Sare in kupiti gojzarje za mamico. Caka naju izlet na Brezje, pa shopping Celovec, saj je pupa ze precej vecja od lanskih hlac.

Cimprej si zeliva se dve dobri kavi, eno z Urso in drugo s Sandijem. Niti pomisliti ne upam, koliko smsev nisem odpisala, ker nimam casa za obisk.
Na tem seznamu so ze dolgo Teja z Majem, pa Irena, Spela in Renata, Simona, Grilc, RoseAnn in mami3. K Barbari in Matjazu bova res sli, pa tudi z Markom in njegovima sonckoma smo ze skoraj zmenjeni. Blogerka Sara pa mora najprej priti z dopusta. Ne smem pozabiti, da smo z Ursko in Nataso zmenjene ze celo vecnost, da se bomo videvale vsak teden, pa meseci kar minevajo, vidimo pa se le ob slucajnih prilikah.

No, danes pa je le ob vseh kapljicah dezja posijalo tudi sonce, ki nama je dalo novo energijo za nov teden. Sara je po dolgem casu v svoj angelski spanec utonila ze med vecernim pitjem caja. Nekaj trenutkov sem jo morala kar gledati, kako blazen obrazek ima. Spomnila sem se na case, ko je bila cisto majhna in sem jo tako rada opazovala med spanjem. Prijetno se je bilo vrniti nazaj v spomine. Odkar imam Saro, so spomini tako lepi, da mi dajejo polno energije, volje in vedno vecji nasmeh na obraz.

Mavrice nisem uzrla, pa kometa vceraj tudi ne. Je pa bilo sonce. In je bil dez. Danes sem ponovno obcutila svojo sreco, ki kar traja. Vmes sem jo izgubila, a prisla je nazaj, kot metulj, ki sede na prelep cvet. Dezne kapljice so umile solze in sonce je zapelo najlepso pesem.
Res je bil lep dan. Mokri zarki in blescece kapljice.

Zjutraj spomin na sinocnji pogovor. Razmisljanje o carju. Ponovitev Mihove teorije. Ali se kdo ve kaksno teorijo? Dan, poln smeha. Poln dosezkov. Kot v dezeli Petra Pana, ki si jo moramo ogledati. Dan, ki caka noc. In vesel jutri.

Lahko noc, naj sreca sanja namesto vas.