danes je bil dan, poln vsega...
sonca in dezja zunaj...
znotraj pa...
le se pet minutk ga je, tega dneva
zgodilo se je marsikaj, vse prepleteno s custvi
sprasujem se, zakaj rabim vsa ta custva?
custva si glavni krivec za moje stanje:
ze cel dan se pocutim osamljeno, debelo, grdo...
razdrazljivo, razocarano, pusto...
dolgocasno, brezvoljno, nesposobno...
sama negativnost me je
bo kdaj odsla?
zdi se mi, da sem vedno taka
da imam zato tako zivljenje
da sem zato taka, kot sem...
nisem si vsec
No comments:
Post a Comment