O VZGOJI

Kopiram iz foruma in lahko samo dodam, bravo!

Če bi več staršev razmišljalo in predvsem RAVNALO na opisani način, bi bilo življenje manj komplicirano za njih in prav tako za njihove otroke, saj bi se v okolju z jasnimi mejami počutili varne in svobodne.
Pravilo št. 1: jok, ki ga otrok izvaja iz trme, kljubovanja ali zato, da bi nekaj dosegel, in torej nima vzroka v neki bolečini, me ne gane.
Pravilo št. 2: triletnika se ne sprašuje kaj dosti! Jaz dam na izbiro dve stvari in med tema dvema se lahko odloči, pa je 3 že davno mimo. Če ima otrok na izbiro cel hladilnik, je "preseravanje" zagotovoljeno.
Pravilo št. 3: vsak njegov "izsiljevalski jok" ali grdo obnašanje KJERKOLI, ne samo trgoini oz. javnosti, ima zanj takojšnjo in zelo zoprno posledico: odhod domov, odstranitev iz prostora, prepoved ljube mu aktivnosti....vendar mora biti ukrep takojšen, ne da otrok razturava ob 12h, ti mu pa prepoveš risanko ob 19h, ko je zanj tista seansa že svetove daleč.
Pravilo št. 4: V trgovino gremo, da nakupimo, kar jemo in rabimo VSI, tudi tamau, zato zanj nekih ekstra zadev ne v vrednosti 1 cent ne 1 eur ni, jih nikoli ni bilo in jih tudi ne bo. Kar tako malo za šalo že ne. Lahko izbere npr. kateri sir bi tokrat kupili, kater sirni namaz ali salamo pa nič več. Pa tudi tu ima na izbiro 2 vrsti ali znamki, sicer zmišljevanju ni konca in kraja.

Ne preveč pričakovat od triletnika! Ne prelagat odločitev nanj. Ti si mu mama, ti veš, kaj je jedel včeraj in prejšnje dni, v skaldu s tem mu ponudi izbiro dveh živil. Če je vse prejšnje dni mlatil mesni zajtrk, je danes na izbiro med ali marmelada. In obratno, če je jedel sladko že 3 dni, je danes na izbiro salama ali pašteta. Kar si zbere, to dobi, pa tudi če si v trenutku, ko je na mizi, premisli. Na izbiro ima, da poje ali ne, nikdar in nikoli mu nisem in mu ne bom menjala, kar si je izbral.

Jaz 4-letnika ne sprašujem, če bo nekam šel. Če presodim, da je čas za ven in za sprehod, enostavno to naredim: povem, da gremo ven in da naj se obleče brez vseh razprav. Demokracija ima tudi svoje meje. Itak ko je zunaj, prve tri sekunde pozabi vse eventuelne možne izgovore, ki bi mi jih serviral, če bi ga spraševala, če gre ven. Tako ukažem in je mir.

Stari starši znajo bit velika cokla, tudi moja tašča je prepričana, da cel svet ni dovolj za njenega vnuka, zato smo imeli nekaj resnih spopadov na to temo, vendar sem jaz zelo nepopustljiva v tem pogledu in kupovanja na počez ne dovolim. Imam raje zamero, kot malega terorista. Z nekaj metanja v smeti in seveda neskončno zamero sem ji to tudi dopovedala. Če sin nekaj rabi, ji to povem in če želi, ima proste roke, da to kupi - brez mene, po lastni želji oz. sinovem okusu (v določenih mejah!). Za brez veze pa ne dovolim in pika!

Po mojih izkušnjah je pot ena sama: jasne, ostre meje, ne veliko, ampak tiste jasne in trdne. DOSLEDNOST, DOSLEDNOST, DOSLEDNOST in še enkrat DOSLEDNOST. Ni druge. Otrok mora vedeti, da bo "to" obnašanje imelo vedno "točno to" - in nobene druge! - posledice. Vreščanje - igoranca-odstranitev, vedno. Ne en dan bo mama pogovarjala, drugi dan bo podkupovala, tretji dan bo pa stroga - ne, vedno enako, tudi če imaš še tako dober dan! Nam se to obnese in pri nas tega tako zlogaslenega obdobja treh let skoraj nismo omembe vredno občutili in v 4 letih mi sin še ni poliral tal, ker bi si nekaj zabil v glavo in si ne bi dal dopovedat. Pa seveda veliko dobrih živcev ti želim!

tu notri je ujeto tudi moje misljenje=)
upam pa samo, da ga bo tudi tetkica kaj kmalu doumela in tudi ona zacela izvajat, kadar je z mojim otrokom...
pri njej namrec moj otrok ne je, dokler ne dobi frutka, ker pac ve, da ga bo dobila.
in ne zaspi, dokler se ne pocrklja in ne naigra, potem pa ze mami pride - in le zakaj pri meni takoj spat?
v glavnem, super clanek za vse, tudi za tete, strice, dedke in babice=)

papa