November 4, 2007

ATI

Zjutraj sva se prebudili skoraj istocasno. Sari sem zapela pesmico. Uzivala je. Potem sem ji zasepetala vse moje zelje zanjo, ki jih lahko sedaj povem naglas:


Bodi zdrava, naj smrkeljcek odide... bodi nasmejana, vedno srecna... bodi dobrovoljna, postena in pravicna... bori se najprej zase in nato za vse, ki so ti pri srcu... imej rada ljudi, ki imajo radi tebe in so ti lustni... naj ti mamica se bere pravljice in naj bo vsak tvoj dan pravljicen... naj bodo igracke vedno povsod s teboj... naj bodo otroci tvoji najboljsi prijatelji... naj bo tvoja mami vedno super mami:)


Po jutranjem obredu sva hitro odpeketali v Arboretum. Malo me je skrbela megla, ki se kar ni hotela dvigniti... A kaj, vceraj sem obljubila, da greva na sprehod in sli sva.
Tam naju je ze cakal Sarin ati. Takoj je Sari cestital in prinesel darilo. Ostala sem brez besed... Prinesel ji je nahrbtnik Vaude-Jolly Comfort.
Najprej je bila samo hudomusna provokacija, ko je vprasal, kaj rabi... No, sedaj ga imava in po hisi sva ga ze nekajkrat sprobale. Sari je zelo vsec in uziva v njem. Super je.

No, ati pa se je s tem darilom verjetno za naslednja tri leta prebil na prvo mesto (z lanskega zadnjega:() v obdarovanju... hehe, malo hudomusnosti vseeno ne skodi:)



Za sprehod sem se ze prej odlocila, da bom vodila po najkrajsi poti, ker je bil ob zadnjem snidenju ati malo zmatran in navelican najinega dolgega pohoda. Tako smo bili hitro spet pri glavnih vratih.
A hotel je biti se malo s Saro, zato smo sli se en, daljsi krog.
Pogovarjala se prakticno nisva nic, saj tega nisva navajena. Spet le nekaj informacij o Sari in to je bilo to...
No, priznam, tudi jaz sem ostala brez besed. Cisto zares.
Vozil je Saro, jo nosil... Po prvem krogu sta se pogovarjala, kot da bi bila najboljsa kolega:) Sara ga ocitno zelo zacuti ali pa jaz nimam pojma. Sprejme ga ravno tako, kot tetkico.
No, pa saj nimam besed... Opazovala sem mojo punco, kako je bila vesela. Tako nasmejana, dobrovoljna in nic se ni pritozevala nad njegovim 'nehandlingom'... Skupaj sta gledala racke, gagala, smrkala in vsaj ona je bila vidno srecna.

Ker tudi jaz ne vem, kaj sta se med seboj pogovarjala, mi te fotke povedo toliko, kot vam...




Ko sva prisli domov, je zmazala zelenjavno juho in zaspala kot angelcek...




4 comments:

Tine said...

Lepo, lepo.

Freycha said...

waw... sem brez besed..... Vidiš, tudi atiji kdaj kaj lepega naredijo ;-)c

mami3 said...

še ena brez besed...........
no pa se je začelo malo v + premikati. Lepo da se je spomnil na malo pikico, še lepše od njega da upošteva tudi tvoje želje.

Zgleda, da je razčistil pri sebi in dojel da je ati najlepši princeski ;)

PETRUŠKA said...

Ja no, brez besed, to je res... O tem, mami3, da je kaj razcistil in da se zaveda da je ati, pa je verjetno brezveze govoriti, ker pri njemu pa dvomim, da se bo kdaj cesa zavedal...
Tu se je edina zelo zavedala Sara, on nic. Le strah ga je, kot vedno, ker sem jaz tako tecen in grozen clovek:)
papa